Bo pravično, brez skrbi…

Vsega tu je v obilju…

… in kokoši, in goveda,

tudi svinj, in kač, seveda,

pa ameb, kameleonov,

jamskega prabitja klonov,

tistega, ki mu v ožilju

opičja se nrav pretaka,

pa je svet rad' nje – kloaka!

 

Ko žival v obleko skoči…

… ni glasnejšega opoja,

čudežnega bolj razvoja,

pa poskoči, da odloči,

da ne-njeno vse izloči,

»po človeško« se obnaša

ko svoj smrad za prav razglaša…

skratka – svet v njenih rokah

nemogoč dobi zadah!

 

Še okliče se, pokveka,

za »sodobnega človeka«,

pa človeku druge ni

kot, počasi, da spuhti,

vendar… ni se bati,

čas bo vse znal poravnati,

in pravično vse bo spet,

ter zgolj – opičji planet!