Imam
izjemno poštenega psa, ne bo vzel mesa, katerega skozi steklo gleda v mesnici.
Ko je
na verigi, laja po pravicah, ko ga odpnem, mi vse rože poščije.
Ve kaj
je ljubiti, in ni psice daleč naokoli, da ji o tem ne bi pripovedoval.
Je
načelen, klobasa mu vedno diši.
Kakopak,
ima napake, a – ko bi po dveh hodil, bi se pred njim lahko skrili!
Ni komentarjev:
Objavite komentar