Jaz sem
jaz, in ni ga več,
na vsem
širnem svetu,
pa le
čas metal bi preč,
ko bi
me iskal v duetu…
Znam in
zmorem par stvari,
s polj,
ki so različna,
dvomim,
da sploh obstoji
mi
podoba slična…
Še
živet po svoje grem,
znanemu
v nasprotje,
pa v
samosti se zrem,
tam,
kjer moja pot je…
Nisem z
nekega traku,
ni me
moč kopirat,
tudi
kadar sem na dnu,
znam
nebo razpirat…
Sem,
kot zvezda, v temo dan,
vztrajam,
da mi mine,
redek
zmore bit, izbran,
da ob
bok mi šine…
Vem,
morda se ti zazdi,
da sem
domišljav…
Najprej
skaži kdo sploh si,
pa,
morda, ti dam za prav!
Ni komentarjev:
Objavite komentar