Ne vedo
kaj je to biti dober, pošten, ljubeč, a se imajo za dobre, poštene, ljubeče. In
ne vedo, da njihova ravnanja o povsem drugačnih podobah govorijo, kot njihove
besede.
Kjer je
tisti sebe-imeti-rad, tam je sebičnost. Kjer je sebičnost, tam ni uvidevnosti,
ne spoštovanja, ne česarkoli drugega, kar bi zmoglo o človečnosti in človeku
govoriti.
Ne
morem od želve pričakovati tistega, kar smem od psa, in ne morem od človejaka,
tistega, kar moram od človeka. Vse, in tudi značaj, je v možganih, le-ti pa
niso enako razviti.
Nagonskost
pogojuje ravnanja skladna okoliščinam, potemtakem pogojuje prilagodljivost,
nenehno obračanje-po-vetru, pa tam, kjer obstaja, ni moč govoriti ne o
osebnosti, posledično tudi o značajskih lastnostih., zlasti tistih ne, ki naj
bi človeka opredeljevale.
Ni komentarjev:
Objavite komentar