Tisto,
čemur oni pravijo sreča, tisto je, v bistvu, zadovoljstvo, pa še to je sila
vprašljivo, glede na to, da se nenehno ozirajo naokoli po tistem, kar drugi
imajo, in bi tudi sami želeli imeti. Ne nazadnje…
Potrošništvo
o tem sila zgovorno priča. Potrošništvo namreč ni rezultat nekih industrialcev,
daleč od tega, pač pa nikoli site dušne praznine brez dna, upravičeno
obremenjene s kompleksom manjvrednosti in s potrebo po dokazovanju. To pa ni
najboljša kombinacija za to, da bi lahko o nekem zadovoljstvu trdil. Razen v
primeru, kakopak, da – tako kot pri ostalem, tudi pri tem ne veš o čem in kaj
govoriš.
Ni komentarjev:
Objavite komentar