Vselej
sem imel moči,
prek meja
vseh, vseh pregrad,
za
snovat, in za zdržat,
mi
drugače biti ni…
Vsepovsod
temá se vleče…
neki liki,
kot prikazni,
do dna
duše hladni, prazni,
žrejo
preostanke sreče…
Za
vzdržat je, druge ni!
Kar
prikaznim v pest dospe
v hipu
v neko govno gre,
da samo
še bolj smrdi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar