Ko mladič odraste…

Najprej poskrbi za svojo »službo«, nekje mora iskati načine, okoliščine, s pomočjo katerih bo za lasten obstoj poskrbel. Pa dela, je polno zaposlen, z iskanjem hrane…

 

Kakopak, med iskanjem hrane skrbi tudi za to, da mu bo dan čim bolj nemoteno potekal, po možnosti stran od vsega, kar bi se utegnilo kot zanj nevarno izkazati, in so ga že od mladega učili, kako se je potrebno, kadar močnejšega srečaš, potuhniti, se nevidnega narediti, neopaznega, neizstopajočega…

Obenem ve, nagonsko ve, da se v službi utrudi, ali pa, če že do tega ne dospe, vsaj neko nezadovoljstvo, svoje, ustvari, ker mora biti tam, kjer ne želi biti, pa skuša to nadomestiti, kompenzirati, z ustrezno mero zadovoljstva, potrebnega za to, da se mu da iti iz dneva v dan. Pa nabavlja na zalogo, da si shrambo napolni, poskakuje naokoli, in naskakuje, hodi na izlete, da okolje spoznava…

 

Starša ga imata sicer silno rada, a kljub temu imata raje svoje udobje, pa komaj dočakata dan, v katerem gre mladič – na svoje, in, kakopak, za ta na-svoje se mora potruditi, mora si brlog izkopati, si v nekem grmičevju udobno gnezdišče stkati, ali pa nekje, v neki krošnji, gnezdo splesti, da bo, končno, na-svoje dospel, in v tem na-svojem po-svoje bival…

 

Če že ima službo, in svoj dom, potem ni vrag, da ne bo poskrbel za delitev obveznosti, in radosti, obenem pa za ohranitev samega-sebe, v neki ne-svoji resda, fizično gledano, podobi, a kljub temu. Pa si najde živetven par, da svojim nagonom zadosti, in da ga drugi, neki ostali, ne bi čudno gledali, v kolikor mu tega ne bi uspelo doseči…

 

In, v okvirih radosti, tudi za podmladek poskrbi, za to, da sploh nastane, in za to, da ga, vsaj za silo, na-noge-spravi, po direktivah matere Narave, in da tudi sam, kasneje, dočaka dan, ko podmladka več ne bo v brlogu, grmičevju, gnezdu, in bo spet povsem po-svoje smel…

 

Kakopak, tudi uči se, nenehno, vseživetveno izobraževanje, marsikdaj z neko izkušnjo, ki staršema ni bila dana, znanje staršev preseže, čeprav ga, zvečine, v enakem obsegu ohranja, pri čemer nima možnosti popravnih izpitov, Narava preveč kruto kaznuje nezmožnost soočanja z dejstvi…

 

Za dobesedno vse, s čemer se izkazuje tekom svojega obstajanja, poskrbi Narava, ki mu, v podobi nagonov, že v gene vcepi načine in postopke, pa je staršema samo v tem, da mu skušata čim bolj uspešno o neznanem odkrivati, in ga v znano, edino dosegljivo jima, oblikovati. V podobah fotokopiranja, seveda, in…

 

Ko na svoj stari čas, morda celo s kančkom obžalovanja, prek ramen gleda… mejduš, uspešno sem svoje živetje uspel do konca preživeti, celo za kopirno nadaljevanje sem poskrbel…

 

Od tega mladiča, in od ostalih, kakopak, ne kaže pričakovati, da bo svoji vrsti kakršnekoli spremembe ponudil, kaj šele izkazal, in dal, da bo v mravljišču uvedel kanalizacijo, da bo v gnezdu za elektrifikacijo poskrbel, da bo v grmičevju odkrival svet in učenje o odkritem širil, da bo v brlogu snoval pravičnejši družbeni red, ne, to bi bilo preveč, kajti tega tudi zmožen ni, s svojim »zavedanjem« realnosti, s svojim »védenjem« o njej, in predvsem s svojo nezmožnostjo tvorjenja kakovostnih sprememb, kakršnihkoli, edino, kar zmore, je to, da v naučenih okoliščinah okoliščinam primerno preživi, in da, v končni fazi, tudi plača, za to, ker skuša te okoliščine slabšati, ko jemlje, ne da bi hkrati dajal, in obnavljal…

 

Služba, dom, družina, otroci, pa tudi nekaj zabave, sproti – temeljni cilji slehernega mladiča, in njih doseganje o doseganju smiselnosti živetja izpričuje. Tako je Narava naredila, ko je v nagone dala, da bi konstantno vrtenje v krogih zagotovila. Zgolj v krogih, kajti čim skrene, ta Narava, izven njih, takoj se nekaj neprijetnega, celo usodnega izkaže!

 

Služba, dom, družina, otroci, pa tudi nekaj zabave, sproti – temeljni cilji absolutne večine anketirancev, ki v taistem, v čemer sleherni mladič vidi, v njegovem doseganju lastno smiselnost najdejo…

 

K sreči, si upam trditi, da tudi neki posamezniki, neki ne-normalni, čudaki, pač, obstajajo, kajti v nasprotnem bi moral mladič, iz votline, še vedno bos po samico!