Znal bom priti…

Odživel bom zagotovo,

to sem dal v načrt,

preden po življenje novo

grem na rajski vrt…

 

Pravzaprav mi ni težave,

tja, do konca, prit,

vse poti do tja so prave,

dlje pa ni jim it…

 

Naj konča se resno, špasno,

konec se izpiše,

naj bo v tihem, ali glasno,

nema ništa više…

 

Naj bo kratko, naj se vleče,

v koncu je vseeno,

čas vse do kosti me sleče,

vrže v potečeno…

 

Odživel bom, kakorkoli,

v tem sploh ni dileme,

bog nikdar me ne izvoli

dati med izjeme…

 

A hudiča, bog je priča,

sploh ne povprašujem,

ko se prek vratu mi driča,

mu samo kljubujem…

 

Odživel bom, ni vprašanja,

mi ne bo uiti,

pa me misel ne preganja,

če bom znal tja priti…