Ej, Francl, Prešernov!

Ej, Francl, Prešernov, kako ti kaj prija,

ko vidiš kako Svet se noro odvija,

ko vidiš, da tvoji ideji ni stati,

ti moč je v miru sploh spati?!

 

Ej, Francl, Prešernov, bi legla ti čaša,

če krepka dovolj je, vsaj kanček odnaša,

ni sonca, da vzšlo bi iz trdih betic

teh butastih Kranjcev, neumnih Kranjic!

 

Ej, Francl, Prešernov, si v času podlegel,

le-ta je kopitarje silne izpregel,

pa bolj kot je butast in vsevprek odlaga,

bolj daleč dospeva in bolj krepko vaga.