Groza grozovita, zobek nam nagaja,
zgodaj je
zastavil, da gre dan po zlu,
preden
se zasvita, že nasmeh razkraja,
še nad
spanec spravil se je, brez sramu!
Skačeta
v izmeno, mama zdaj, zdaj tata,
da bi
naravnala voljo v nasmeh,
trša
kot poleno zobna je zagata,
in prav
vsem pregnala je sijaj v očeh!
Ni kaj
modrovati, je živeti muka,
vsepovsod
težave, nekaj, kar pesti,
čas bo
zmogel dati, zobek ko pokuka,
očke, tiste prave, da v njih dan žari!
Ni komentarjev:
Objavite komentar