Na kmetih se ne splača umivat, res, ti povem! Poglej…
Na
začetku sem se, umival, skorajda vsak dan, ampak – bolj kot se trudiš biti
čist, prej si, spet, umazan! In vodo v nič mečeš, pa koža se suši, da se moraš
mazat, te kreme pa, vse po vrsti, samo onesnažujejo okolje! In – ma, če bi bil
nenehno pod vodo, bi, še vedno, finim nosovom smrdel po živini, pa tudi z
živino bi imel težave. Ne gre, pri živini smrad povezuje, pa če smrdiš po
njihovo, potem si naš, če ne… si pa tujek, nesprejemljiv!
Tudi
nohte sem redno rezal. Do mesa, ti povem, ampak vedno se je, kljub temu, pod
njimi črno našlo! Vedno! Pa sem ugotovil, da je škoda časa, za takšno početje,
ker itak ni nikakršnega haska!
Zdaj to
počnem drugače, sem postal zares kmet. Enkrat na deset, štirinajst dni se malo,
na suho, podrgnem. Ob sebi imam čeber, da ne gre v nič, tisto, kar se, ob tem
drgnjenju, med prsti znajde, v podobi svaljkov. Ne boš verjel, ampak se kar nekaj
nabere, tega, pa zelo hranljivo je, sem prepričan, da ni boljše prsti, kot je
ta, ki se med prsti znajde, takrat, ko generalko počneš, pri svojem čiščenju.
Tudi k maši grem, redno, tam imajo že pri vhodu sveto vodo, pa si vsaj prste,
in čelo, malo sperem. Z nohti pa…
Imam
zdrave, utrjene, sedaj, ko si jih na tri, štiri mesece krajšam. Na začetku je
šlo malo težje, ker – tako so mi zrasli, da sem se lahko grebel, ob vse in
vsakogar, pa se niso niti zacepili, kaj šele zlomili. Sem pa zato zlomil
ščipalko, ko sem jih z njo skušal krajšati. Preprosto, priprava ni zdržala, kar
je preveč trdo, je preveč trdo, tu ni dileme. A imam, na srečo, motorko, z njo
pa se da marsikaj početi…
Zdaj,
čez zimo, bom malček racionaliziral svoje početje, to, po vprašanju osebne
higiene. Nohti mi prav pridejo, se z njimi lažje brega držim. Kot da bi imel
dereze, samo zanohtam se, pa že lahko plezam povsod, kamor se mi zahoče. In tudi
umival se ne bom tako pogosto. Umazanija je, ne nazadnje, nekakšen sloj, kot
izolacija, pa ti skoznjo stežka karkoli pod kožo prodre…
Ni komentarjev:
Objavite komentar