Še dim, iz dimnika, je zbegan,
ne ve,
v katero smer naj gre,
medtem,
ko dan je s Soncem skregan,
in
sploh neba ni prek Zemljé…
Je v
sivem pusto, vse, megleno,
kot nalašč,
dolgo že drži,
bi
veter razkadil kopreno,
a v
dalji legel je, in spi…
V sobi,
na trenutke, psujem,
po svoje
onegavi peč,
stopinjo
več, vsaj, potrebujem,
v kurišču pa le dolgčas tleč…
Ni komentarjev:
Objavite komentar