Bi pisal o ljubezni?
Čemu?!
Je ne poznajo!
Predanost
jim je tuja,
so zvesti,
dokler daš!
O umu,
ki čas trezni?
Nagoni
jih ravnajo,
goltavost
je njih nuja,
veš si
več kot imaš!
Poštenje,
prava tema?
Jim
šteje kar se splača,
dvolični
do obisti,
prav
nikdar čistih rok!
Je
vztrajna vsaj njih vnema?
Že
vetrič jih obrača,
so kot
z drevesa listi,
ki nosi
jih okrog!
Ne,
njim ne gre pisati!
Med
repe in rogove,
kopita,
parklje, kljune
metati
ni besed!
Vse
znajo podrekati
Še
svoje so bogove!
Morda
jih Svet izpljune,
brezup ves z njimi vred!
Ni komentarjev:
Objavite komentar