Pa ja nisi pametnejši od Ajnštajna?!

 Danes sem slišal, da je svetloba večna, neuničljiva. In ko sem temu ugovarjal, sem slišal tisti pa-ja-nisi-pametnejši-od-ajnštajna...

Ne, ne, nikoli se nisem imel za kaj takega, daleč od tega, na področju fizike, ki me, mimogrede, sploh ne zanima toliko, da bi se mu resneje posvetil, nimam zadostnega znanja, da bi se sploh smel, celo z največje razdalje, primerjati z Ajnštajnom, vendar...

Res je, fiziki so ugotovili, da je energija neuničljiva, kar zares tudi je, a to pomeni, da nekaj, kar obstaja, potemtakem tudi energija, ne more iti v nič, ne more, kar tako, izpuhteti, v prazno, ker - prazno, praznina sploh ne obstaja! Po drugi strani pa je vse, torej tudi energija, in tudi, ožje, svetloba, uničljiva, časovno omejena, v smislu - transformiranja. Vse se namreč razvija, se (iz nečesa) poraja, raste, upada, odmira (v, spet, nekaj drugega), pomeni, da svetloba v svoji neki konkretni podobi ni večna, ni neuničljiva, pač pa - spreminja svoje podobe, značilnosti. Ne nazadnje...

Mar ni prav Ajnštajn, ki je (tudi) o neuničljivi (večni) energiji (potemtakem tudi svetlobi) govoril, rekel, da - je vse relativno! Ničesar absolutnega ni, ničesar, kar bi skozi vse čase in prostore ohranjalo svojo edino podobo, vse se spreminja: se rojeva in razvija, da bi odmiralo in odmrlo ter se, znova, v nečem novem rodilo! Pa ne, ne gre za reinkarnacijo, kakršnekoli (in zlasti ne "verske") podobe, daleč od tega, gre za preprosto dejstvo, da, banalen primer, odmrlo življenje strohni na svoje prafaktorje, postane del zemlje, vode, zraka, in tam, v enem izmed "elementov", počaka na neko svoje novo združevanje, na neko svojo novo materialno podobo, ki pa, niti pod razno, ne more biti iste narave (podobe), kot je bila poprejšnja (pa iz umrle srne, na primer, ne bo nastala neka nova srna, in še manj neka srna, ki bi imela iste značilnosti, isto "dušo", kot jih/jo je imela umrla).

Ne, ne, nisem pametnejši od Ajnštajna, le - zmorem brati, razumevati, povezovati, pa sem, v bistvu, krepko bolj tumpast od svojih sogovornikov! V nasprotnem primeru se z njimi, domnevam, o takšnih stvareh ne bi pogovarjal.