Imam
prijatelja. Že dolgo se poznava, še iz časov, ko sem pisal v Večer. Že res, da
sva se samo enkrat srečala oziroma videla, a se poznava, prek pisane besede…
Trenutno,
že kar nekaj časa, sicer ne komunicira z menoj, sem ga ujezil. Na živce mu
gredo moja pojasnjevanja, preveč dolga so, obenem pa, se mi zdi, da je to bolj
krivo, moja pojasnila preveč v njegova prepričanja posegajo, pa ni dobro, kadar
majavost temeljev občutiš. Kakorkoli že…
Poznam
ga, in vem, da je časten, pošten, dober, misleč in čustvujoč možakar, predvsem
pa, tudi v tem povsem drugačen od občosti, neutrudno tvoren, ustvarjalen. In je
za svoje delo(vanje) pripravljen odreči se vsemu, tudi lastnemu življenju, in
je to pripravljenost nemalokrat tudi izkaz(ov)al, tako da – ne, ni nek
povprečen, običajen gobcač, pač pa eden tistih redkih, ki si zaslužijo krepko
več, kot pa je tisto, kar jih doleti, in jih doleti prav zaradi tega, ker so
popolnoma drugačni od vseh teh ostalih, ne-bodi-kot-drugi…
Ja,
tudi on, ta prijatelj, je »navdušen« nad »lepotami« življenja. Marsikaj je
preživel, izkazal tudi to, že v svojih rosnih letih, da je zmožen samostojno
(pre)živeti, da je moč pošteno, a resda s trudom, in znanjem, z zmožnostjo,
kakopak, tudi »nekam prilesti«, nekaj iz-sebe-dati, ustvariti, pokazati, nekaj
povsem drugačnega od izkazov »uspešnosti« v podobah avtomobilov, stanovanj, ne
vem česa vsega, s čemer se sleherno obstajanje povprečno tako silovito ponaša.
Pač, če se z drugim ne moreš…
Da,
veliko svinjarij je goltal in pogoltnil, ne povsem in ne do konca, a dovolj, da
so mu grenile in zagrenile. In je tudi on, kakor jaz, v starih svojih letih,
celo malenkost je starejši od mene, ter v kletvicah živeč, čeprav se skuša
tolažiti, ali preslepiti, kdo bi vedel, če on sam ne, z nekimi svojimi upanji,
in poskusi, da bi jih v konkretne podobe spravil. In ima tudi na račun ljubezni
nekaj malenkosti povedati, kakopak, ne nazadnje, tudi on je skušal skupnost
živeti, pa…
Huduje
se, na to ljubezen, bi bilo moč sklepati, češ da je varljiva, lažniva, zahrbtna,
nekakšna utvara, celo kurba nemarna, pa čeprav…
To, da
nečesa ne poznaš, ker nisi imel priložnosti srečati, to ne pomeni, da taisto ne
obstaja! In ljubezen, tista dejanska, prava, povsem nesebična ljubezen…
najlepše od vseh možnih čustvovanj, in sploh ne na telesnosti temelječe,
čustvovanje, ki potrebuje v svoji plemenitosti izkazovati se, pa nikakor ne
more biti nekaj grdega, celo vlačugi podobnega, nekemu običajnemu smradu! Ne,
ne, resda je sila redko obstoječa, ta ljubezen, tako drugačna od obče, od tiste
»normalne ljubezni«, od imeti-rad-lastno-ugodje, pa je potrebno malodane glavni
dobitek zadeti, da jo lahko spoznaš, a obstaja, še kako obstaja, v prelepih
svojih podobah, nič krivih, nič dolžnih, ničesar slabega povzročajočih,
potemtakem…
Ne, ne
jezi se, prijatelj, na Lepoto, na Dobroto, na Toplino, na Uvidevnost, na
Plemenitost… ne jezi se na same lepe stvari, in to samo zaradi tega, ker niso v
občem obtoku, pa do njih nisi smel, iščoč prav to, noseč prav to v sebi,
dospeti, ne, raje se jezi na…
Veš na
kaj ali koga se jezi?! Takole ti povem – jezi se na gnoj, ki si ga v dlan
prijel, misleč, da bo zacvetel, v tvoji toplini, jezi se na tisto in tiste, ki
so se, v svojih pravih podobah, izkazali kot – nevredni tvojih čustev! Ja, tudi
oni imajo svojo »ljubezen«, ne nazadnje, sleherna žival ima svojo rit najraje!
Pusti
ljubezen pri miru, ni ona kriva, da si bebec, povsem običajen bebec, pošten,
dobro misleč in čuteč, »naiven«, iskren, pa da lekcije potrebuješ, da zmoreš
skozi kožo videti, in spoznati, kaj se pod njo prikriva… takrat, kadar se še
prikriva, v nekih svojih pričakovanjih in želeč predvsem sebi dobro! Verjemi,
tudi jaz sem to šolo dal prek pleč, tudi jaz sem potreboval čas, preden sem
ugotavljal in ugotovil. Ni, ni ljubezen ničesar kriva, kriv si ti, ker si, kot
redek med običajnostjo, v podobi človeka na ta planet dospel! Jebi ga, tvoja
temeljna napaka! Ko bi bil tak, kakršni so ne-bodi-kot-drugi… zagotovo bi ti
krepko drugače, bolje šlo, pa bi tudi ti živel svoje neko »srečno življenje«.
Pardon, mizerno obstajanje, samega sebe povsem nevredno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar