Zakaj le?!

Takrat, ko le eno vprašanje ostane,

in iščeš nek vražji zakaj le, čemu,

ko ni več miru, zgolj še rana do rane,

in ti je že davno prav vse šlo po zlu,

takrat – bolj kot iščeš, želeč se miriti,

doseči preprost nek, vsaj lažen, zato,

bolj jasno ti je, da si krenil hoditi

zato zgolj, da ti bo namere pošlo!

 

Prav vse, kar si trudil, snoval, in zastavljal,

prav vse, kar na boljše si v jutri hitel,

prav vse, kar dajal si, gradil in popravljal…

zato le, da bi do grenkobe dospel!

Ni dano zverem, da človeško bi znale,

ni dano svinjaku, da čist bi sijal,

pa so ti do konca moči vse pobrale,

ne da bi en samcat korak tvoj obstal…

 

Zakaj?! Za poskus zgolj, za večno trpljenje

človeku v svinjaku je dano življenje!