Kadar
sem zelo utrujen, takrat težko spim. Enako je, kadar se mislim predam, in nocoj
me je doletela kombinacija obojega, pa sem se, po približno uri in pol spanja,
ob treh zbudil, svež, kot da bi celo noč prespal…
Nekaj
časa sem se obračal po postelji, potem pa se naveličal početja, in sem vstal.
Najprej sem očistil peč, zgoraj, spraznil posodo za pepel in zakuril. Nato sem
takisto naredil tudi spodaj, v kuhinji, s štedilnikom, in pristavil kavo,
kakopak. Pa me je preblisnilo, da sem celo predrugačil svoje izkazovanje,
takrat, kadar Male ni doma – pristavil sem posodo z vodo in ob štirih je
prijetno zadišalo po goveji juhi, iz kocke, kakopak. Kasneje, nekje v drugi
polovici dneva, bo zadeva prav prišla, v juho bom kruha nadrobil, pa bom
imenitno, predvsem pa enostavno s kosilom opravil…
S kavo
sem se vrnil v sobo, zagnal računalnik in – domislil sem se, da bi bilo dobro,
ko bi trščice odstranil iz rok. Kar nekaj se jih je včeraj nabralo, nerad delam
v rokavicah, ni pravega oprijema. Vzel sem pinceto, a zadeva ni učinkovala, pa
sem segel po šivanki, z njo vedno gre, vendar – ni je bilo tam, kjer jo
običajno hranim! Imam navado stvarem odmerjati njih prostor, da ni treba
nenehno iskati, in tudi s šivanko je bilo tako, zabodena naj bi bila v etuiju s
priborom za striženje nohtov, a je tam nisem našel. Za vsak primer sem se podal
iskati naokoli, po različnih škatlicah, in predalih ter policah, ter se, po
skorajda pol ure iskanja, spomnil, da – pred časom, prav tako sem trščice
odstranjeval, mi je padla iz rok, na tla, in sem jo iskal, celo tipal sem po
tepihu, a je nisem našel. Ne vem, lahko da je padla v katero od rež, ki bivajo
v »ladijskem podu«, lahko pa sem jo, preprosto, med pospravljanjem posesal,
kakorkoli že – šivanke ni. In bodo trščice še nekaj časa ostale tam, kjer so,
še več, domnevam, da bodo danes, in v prihodnjih dneh, družbo dobile, se jim bo
še kakšna pridružila, medtem ko bom jaz, ob prvi priložnosti, set šivank kupil,
da se primerno založim z »operacijskim« priborom…
Ja,
tako je to pri meni, in z menoj, iščem šivanko, a – je ni. Iskal sem iskrenost,
in predanost, a – je ni. Iskal sem družico, tovarišico, a – je ni. Iskal sem,
ne nazadnje, življenje, a…
Kaže,
da sem prezahteven, ko v gromozanski kopi sena drobnarije iščem. Kakorkoli že…
Trenutno
sedim ob drugi kavi, in šahiram z računalnikom, čakajoč na trenutek, ko bo
sonce začelo prepričljivejše delovati, da se bom podal na delo.
Le-tega je namreč vedno najti, zaenkrat ga še ne kradejo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar