Čas ne
zamuja,
vse že
brsti,
senca
vse daljše se vleče,
misel se
kuja,
so tope
oči,
v njih
niti pikice sreče…
Ptica v
nebo,
v modro
ravan,
pesem
razpenja ji krila,
je
kakor bo,
iz dneva
v dan,
tema bo
itak prekrila…
Cvet je
žareč,
trata v
nemir,
vse
mrgoli, raziskuje,
zoprna
reč,
na poti
v vsemir
žalostna
zgodba nehuje…
Ni komentarjev:
Objavite komentar