…
igraje, Mala in jaz, z obrezovanjem. Dva dni jo je vnema držala, včeraj sem jo
že moral malček animirati, da mi je dopustila do konca obrezati neko hruško…
Pomagala
mi je, ni kaj. Tam, kjer ji je bilo mogoče, je vejice pobirala, in jih zlagala
na kup. In – že res, da bi sam hitreje in več postoril, a je res tudi to, da je
bilo njeno zadovoljstvo gonilo moje volje, pa se je dalo delati tudi ob sočasni
skrbi za njeno varnost, zlasti tam, kjer bi ji breg utegnil, zlahka,
presenečenje pripraviti, da bi se malček (s)kotalila prek njega…
Danes
popoldne, ko sem jo odpeljal, sem uspel končati obrezovanje na tem delu
zemljišča, na katerem stoji hiša. Do mraka mi je uspelo celo, v nekaj več kot
dveh urah, pobrati vse odrezano in znositi na dno brega, tja, kjer tovrsten
material času prepuščam. In stroj je dvakrat (o)pral, in sušilo je nabito
polno, posoda pa pomita in pospravljena, tako da…
Da,
zastavila sva, jaz pa bom pohitel dokončati. Jutri se podam na preostal del, v
upanju, da v dveh dneh naredim. Proti koncu prihodnjega tedna bojda padavine
napovedujejo, jaz pa bi rad še do gozda, pravzaprav vanj dospel, pa da, končno,
nekaj debel do tal prepričam, razžagam in k hiši, pod streho, spravim. V »prostem
času« pa, tako kot v tekočem tednu, takrat, ko je Malo ajalo – Rima raja.
Prispevke so poslali, zdaj pa je čas, da zastavim prvega izmed »krogov«
pregledovanja in izbiranja…
Ko sem
potrjeval prejeme pesmic, sem bil, poleg nekih »hvala vam«, deležen tudi »še na
mnoga uspešna leta«. Verjamem, da je bilo dobro mišljeno, a sem kljub temu
želje prizemljil. Kot prvo mora biti sleherno pričakovanje dobrega, v mojih
letih, previdno zadržano, ali obratno, kdo bi vedel, kot drugo pa sem »sodelavkam«
že obznanil – to in še dve leti, toliko, da do sedemdesetega svojega dospem, in
da bo petnajsta Rima raja pod streho, potem pa…
Bo, kar
bo. Premnoga snovanja so se mi razblinila, premnoge gradnje razdejale, pa so
redke stvari ostale, za katere mi je, še vedno, dovolj mar, medtem ko vse
ostalo… kot bodo vedeli in znali, hoteli in sčarali, tako, pač, bo. Nihče ni
večen in tudi bedaki odhajamo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar