Tako odteka…

Že tiho lega dan v večer,

budijo se gorice.

Ko žge vročina, prav nikjer

ni slišat speva ptice.

Še polž prilezel je na plan,

s težavo dan mu mine,

se skril v travic je mehko dlan,

da bi ubranil sline.

Le cvetek krhek se gasi,

kot da bi žaloval.

Mu ni veselja v temi,

brez sonca bo ostal.

 

In vselej se tako godi,

ne da se spremeniti:

kar enim prav je, drugim ni,

pa ni vsem ugoditi…