V senci
palm, iz trt rastočih,
sonca
žarkom kljubujočih,
tik
kjer veje dviga figa,
da v
nebesa z njimi šviga,
nek
otoček, v njem zaliv,
ki
igrivost bo budil,
ko
vročino bo hladil…
Del
morja, ki morje ni,
a
veselje dopusti,
del
prostranega vesolja,
da bo v
njem kipela volja,
razigrano
čofotaje,
v
krohot, ne zgolj v smehljaje,
prav
tako kot je najraje…
V senci
palm delček sveta,
eno
samo v njem velja:
neka
ribica iskriva
naj čim
bolj, še več, uživa!
Ni komentarjev:
Objavite komentar