Čudnosilna

Po čudežnem dekretu,

ga spisal je sam bog,

na zemeljskem planetu

ubožec je ubog,

obleka ga ustvarja,

oblast pa ga skazi,

mu neka čudna sila nenehno čas vrti…

Razpreda in zapreda,

ko bi vsaj vedel, znal,

na zelenveje gleda,

rad nanje bi se dal,

ko se moči dokoplje,

brž zase poskrbi,

za neuspeh nekrivec, zasluge si lasti…

Je, pač, tako na svetu,

ko pa je zgolj nek krog,

iz leta leto v letu,

bolj negotovih nog,

dobrota je sirota,

a dobrih mrgoli,

sebično neka sila pa čase jim kroji…