Premalo
so želje, premalo so sanje,
preveč je
nadležno, če vleče v hlastanje,
in
čredno ne zmore, kako naj sobiva,
ko
slednji za svojim plotovjem se skriva?!
Premalo
besede, premalo nebesa,
ne bodo
iz nič se rodila čudesa,
je
treba kaj znati, je treba umeti,
da
zmore različnost v enotju živeti!
Premalo
razglasi, se čas ne ustavlja,
ko prav
vse stvari na ustrezno postavlja,
če dano
ni biti, da zmore snovati,
potem
naj ne snuje, ker le zvezde klati!
In
večnost je kruta, ker ne prizanaša,
le teče,
odteka, za vselej odnaša,
kazalo
bi šteti le prave korake,
v gorjé
teče svet, ko zaide v bedake!
Ni komentarjev:
Objavite komentar