Od
razprodaje, do razprodaje,
se ljudska
sreča rada daje,
ko
kolne izkoriščevalce,
cenene
robe tvorne tkalce…
Imel bi
več, vsega, denarja,
a v
lastno breme zgolj ustvarja:
namesto
zase, za stvari
nenehno
služi, in živi…
Kot
droga – jalovo mašilo,
zgolj v
praznem up, in zgolj slepilo,
če brez
opoja ni ti dan
dostop
k sprostitvi, in do sanj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar