Naravno ne(enako)pravna

Hej, heja-hejo, lepo gremo, heja-hejo…

Kar znamo, v glave so nam vbili,

kar smo, pa zlahka gre na plan,

so v črednosti nas razdelili,

pa šteje nam le naša stran…

Hej, heja-hejo, lepo gremo, heja-hejo…

Kar zmoremo so, v glavnem, sranja,

nas čudna tvornost bremeni,

najraje vleče v vojskovanja,

le v nuji tja, kjer se gradi…

Hej, heja-hejo, lepo gremo, heja-hejo…

Že znamo črke vse prebrati,

in do nešteto skoraj štet,

vse mora se le nam podati,

v nasprotnem poteptamo svet…

Hej, heja-hejo, lepo gremo, heja-hejo…

Prav vse, kar v rokah podržimo,

še pesnike in njih srce,

v svinjaku svojem spremenimo,

iz blata zgolj v blato gre…

Hej, heja-hejo, lepo gremo, heja-hejo…

Z razkrojem znamo se krasiti,

za to nagon sam poskrbi,

je težka – brez ugodja riti,

še zrna »etičnosti« ni…

Hej, heja-hejo, lepo gremo, heja-hejo…

Že tisočletja le hlepimo,

nas vodi nenasiten glad,

bi v bolje, a ko poletimo

pričaka nas globok prepad…

Hej, heja-hejo, lepo gremo, heja-hejo…

Prav čuden zakon je Narave,

vse želje, v hipu, nam skazi,

češ: tam, kjer so neumne glave,

nič dobrega se ne rodi!