V
izpetje vse se porodi,
še gora
v pesku mine,
ko večnost
v hipu šine,
in v
temo luč veni…
Le
sence ples, izdih noči,
zaman se
up poraja,
v
pogledu se razkraja,
da sveto
prst plodi…
Čemu
naj sonce dan budi,
če zver
se v njem oplaja,
v
krvavem plesu raja,
in
tlači, in besni?!
Kup
blatne brozge prek sledi,
ki nori
so jih tkali,
da
svetu bi dajali,
a svet jih vreden ni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar