Joj,
kako je lep človeški svet,
pameten,
čeprav povsem zadet,
kot
norišnica velika,
v njej
pa temeljna odlika,
da se
čas le v krogih zna vrtet…
Ko prek
Zemlje pamet zadoni,
nič kaj
lepa zgodba se budi,
ob
pomanjkanju razuma,
množičen
napev poguma,
pač, je
v hlačah, česar v glavah ni…
Joj,
kako je lep človeški svet,
ponori s
pravicami prežet,
vsi
hitijo ga graditi,
znajde
zlahka se v riti,
iz
norije le v norijo spet!
Ni komentarjev:
Objavite komentar