Pamet in razum...

O tem sem sicer nekaj malega že, nekajkrat, a ne škoduje, v kolikor ponovim. Koristi pa tudi ne, zagotovo. Kakorkoli že, med pametjo in razumom je gromozanska razlika...

To razliko najlažje ponazorim s primeri iz “praktičnega življenja”, denimo z dogajanjem, povezanim s prepoznavanjem bakterij kot tistih delujočih organizmov, ki neposredno pogojujejo zdravstveno stanje...

Nekoč so zdravniki, pametni, kakopak, vsi po vrsti, celo šolani za to, da je njihova pamet dobila potrdilo o usposobljenosti za pametovanje, operativne posege izvajali kar tako, “po domače”: nož, žaga, pa - gremo na delo, veselo in poskočno, kakopak! In, ja, nekoč je večina pacientov, po takšnih operacijah, umrla. Uh, je že božja volja takšna, so menili ti pametni, izšolani zdravniki, da je revežu namenila smrt, odhod v nebesa... so pojasnjevali izid lastne “usposobljene strokovnosti”, izšolane pameti...

Flemingu (in še komu pred njim) so se posmehovali, celo smejali, ko je o bakterijah razpredal. Posmehovali so se, denimo, omenjanju potrebe po prekuhavanju operacijskih pripomočkov, po vzpostavljanju brezhibnih, aseptičnih, nekužnih razmer med operativnimi posegi... in se je posmehovala malodane vsa pamet, tako tista nešolana, kakor tista šolana. Obe tako in tako vselej vse vesta, saj, ne nazadnje, živita, in vidita svet, pa celo znata...

Ja, pamet je zmožnost učenja, žal ne tudi zmožnost razumevanja, vsaj tam ne, kjer razumevanje ni možno neposredno, pač pa je zadeve le prek posrednih dejstev moč (s)poznavati... in je trajalo približno 17 let (takrat je Fleming celo Nobelovo nagrado dobil), preden je pamet dokončno ugotovila, da ima Fleming prav, da se ni brez osnove lotil iskanja zdravila, s katerim bi bakterijsko delovanje (o)brzdal, celo onemogočil...

Ja, in je trajalo dolgo, dolgo, preden je pamet, tudi “šolana”, videla, da ima Fleming prav... a je to videla šele na osnovi statistik o preživelih (ki so bili operirani v nekužnih razmerah), in je to videla šele na osnovi izjemnega preživetja operirancev, podvrženih ustrezni zdravstveni obravnavi, zdravljenih (in ne le operiranih). K sreči ni trajalo tako dolgo, kolikor je pamet, tako neuka, kakor (tudi takrat) “izobražena”, potrebovala, da je “pripoznala” okroglost Zemlje, saj so penicilin s pridom uporabljali že tekom 2. svetovne vojne... tudi (kakor vse ostale vojne) posledice pametnih ljudi.

Pamet, zgolj zmožnost učenja. Razum, zmožnost razumevanja, tako (na)učenega, kakor vsega ostalega, kar še “čaka na odkritja” in na to, da bo v podobi učnih vsebin dano pameti v uk in v nerazumevanje.

In, v kolikor te (z)bega ta zapis, in v kolikor meniš, da šola in tekom uka pridobljeno znanje ( = določena količina podatkov, določena količina veščin) že pogojujeta tudi boljše razumevanje sveta, neko dejansko vedenje o svetu (v bistvu nepotrebno, glede na to, da pamet že tako in tako “vse ve”), potem... potem razmisli, če je psiček, ki konča pasjo šolo, kakorkoli razumnejši od preostalih svojih kompanjonov, zgolj zaradi tega, ker zna sesti, kadar besedo “sedi” sliši.