sobota, 6. februar 2016

Na tak način le - uspešno proti koncu!



Povsem neproduktivno je nenehno odpravljati (nenehno) ponavljajoče se posledice! Dokler osnovni razlog, vzrok, ne bo prepoznan, in saniran, do takrat se bodo posledice le - nenehno ponavljale! Vendar ne v nedogled, kajti...
                                    
Da, napredek je v tehnologiji. Zahvaljujoč tistim, ki so ga zmožni ustvarjati, resda, a dan v uporabo vsem, tudi tistim, ki so ga zmožni uporabljati izključno v destruktivne namene, v slabo in v zlo! In kakor je moč ugotavljati “izpopolnjevanje” določenih sredstev, tudi tistih, ki so namenjena za ubijanje, tako je moč opažati tudi vse večjo učinkovitost njihovega delovanja. Z drugimi besedami: bolj kot je tehnologija razvita, težje, hujše posledice zapušča njena nerazumna uporaba (še zlasti takrat, kadar se nerazum nameni v uničevanje, v pobijanje)... in bo, zanesljivo, napočil tudi trenutek, ko seganje po vse bolj prepričljivih “gorjačah” ne bo dovolj, in bo roka dvonogega idiota segla po tistem, s čemer bo lahko zares dosegla sebi zadoščenje - popolno uničenje nenašega/nenaših! Vendar, k sreči (za planet imenovan Zemlja!), tudi nenaši bodo naredili enako, pa bo bolj malo ostalo od vrste, ki si pravzaprav niti ne zasluži vloge, katero si je prilastila!

Da, in ko bo vse uničeno, takrat se bo šele začelo tisto “najlepše”! Rastlinje že tako ne zmore obroditi brez uporabe kemičnih preparatov, le-teh pa ne bo na razpolago (proizvodnja bo uničena, seveda). Na razpolago ne bo pitne vode, “čiste” zemlje in zraka, le nekaj pogoltnih hord se bo razvlačilo naokoli, v iskanju nekoga/nekih, kateremu/katerim bi lahko vzeli vse, kar bo takrat štelo kot vredno, tudi čevlje, na primer. In ostala bo pamet, ki že sedaj “lepo” kroji ta svet... pravzaprav ga kroji še iz pradavnine, in vselej, kadar njena volja, večinska, do zaleta pride!

Človek, razumno bitje. Napačna trditev! Pravilna se glasi: znotraj človeštva živijo tudi razumna bitja. Kolikšen je njih delež, na svetu, na katerem “se iz zgodovine ne (na)učimo”, na svetu, ki se iz stoletja v stoletje nenehno izkazuje z menjavanjem ciklusov gradnje in rušitve, vzpostavljanja miru in vojevanj... o tem pa podobe sveta, življenja še najlepše pričajo!

Ni komentarjev:

Objavite komentar