"Bo že minilo..."

Odlagati težave (probleme) po sistemu "bo že minilo" je najslabša možna izbira, kajti...

Težave, vsaj večinoma ne, ne minevajo, (življenjski) problemi ostajajo večno (življenjski) problemi, in obstajata samo dve možnosti, v primeru, da se s težavami ne soočiš (jih ne razrešuješ)…

Prva možnost je ta, da se težavam, preprosto ogneš. Se, v bistvu, TI UMAKNEŠ (težavam) in najdeš neko drugo pot, kar pomeni…

Kar pomeni natanko taisto, kot bi pomenilo to, da si se po neki poti, ki ti je všeč, odpravil k nekemu, konkretnemu cilju (kjerkoli že ta cilj je, lahko tudi v gorah), in si, nekje na poti, naletel na težavo, ki te je prepričala, da je nisi zmožen odpraviti, pa si se, preprosto – umaknil, zbežal pred težavo, se obrnil in si, morda, poiskal neko drugo pot (ki pa ti ni tako všeč, kot ti je bila prvotno izbrana), ki te bo, morda, popeljala do istega cilja, ali pa tudi ne (ker te bo vodila nekam drugam).

Če še poenostavim, to pomeni natanko to, da ti je težava, s katero si se srečal, povzročila NEZADOVOLJSTVO (kakor ti ga povzroči tudi težava, katere se sicer lotiš, skrajno nepremišljeno, četudi je sam nisi zmožen razrešiti – od tod VEČINA nezadovoljstev, s katerimi se, v svojih živetjih, srečuje občost!).

Druga možnost je, da – obstaneš na poti, čakajoč na trenutek, ko se bo težava sama od sebe (brez

tvojega delovanja) kar tako umaknila, bo izginila. Po principu, zapisanem v samem naslovu tega zapisa. Vendar…

Težave so, kakor vse ostalo, objektivna dejstva, in ta dejstva se, zvečine vsaj, v tvojem živetju NE spreminjajo, se sama po sebi ne odpravljajo (iz konkretne, obstoječe podobe, v neko drugo), ob čemer, in dodatno, se jim rade še druge pridružijo, pa se tvoje stanje znenada samo poslabšuje…

Denimo, če čakaš, pred težavo, omenjeno v prejšnjem odstavku, zaradi tega, ker hočeš nadaljevati po začetno izbrani poti, se boš kmalu soočil z naslednjimi težavami: postal boš lačen… in boš moral jesti, postal boš žejen… in boš moral piti, vreme se bo spremenilo… začelo te bo zebsti…

Pomeni, da se boš naenkrat soočil s potrebo po reševanju več težav (in ne samo ene, tiste, pri kateri se izogibaš soočenju z njo), pomeni, da bodo te težave od tebe terjale samo še več zmožnosti, energije, moči, pa – če niti začetne, temeljne nisi razrešil, kako boš razreševal vse ostale, ki se iz te začetne porajajo?! Kako in koliko časa, če sploh?!

Pravijo, da vse, »kar z neba pade«, nima nobene vrednosti. In prav pravijo, kajti vrednotiš lahko samo tisto, za kar veš koliko časa, volje, truda si potreboval, da si dosegel.

In pravijo, nekateri, redki sicer, da se slednja težava oziroma slednja njena NErazrešitev utegne »zapisovati«, »nekje v notranjosti« (konkretno: v psihi), in da tam raste, se širi, dobiva nove, povsem drugačne razsežnosti, pri katerih je tista glede odsotnosti samozavesti še najmanj problematična (občestvo tako in tako nima na čem graditi samozavesti, kajti zanjo je potrebno uspešno izkazovanje, za le-to pa je potrebno po-zna-va-nje in izhajajoče zna-nje, za le-to pa – razumevanje objektivnega… pač pa se praviloma izkazuje z domišljavostjo… gre za, navzven, in na grobo gledano, enak način /predvsem verbalnega/ izkazovanja, kot pri samozavesti, le da so pri samozavesti ravnanja skladna s prepričanjem o zmožnosti-narediti-nekaj, dočim se pri domišljavosti vedno izkaže, da ravnanja ne dosežejo prepričanj o zmožnosti-narediti-nekaj). In prav pravijo, ti, redki, dočim…

Dočim občestvo vztraja pri svojem »bo že minilo«. In ima tudi prav, kajti – ne veljajo iste stvari v svetu razuma in v svetu nagonov. Razum je ustvarjen za razreševanje, za tvorjenje novega, za spreminjanje obstoječega, nagoni so ustvarjeni za prilagajanje danim razmeram.

Zato pa so, mar ne, obče poti vselej dobro steptane… ker občost vselej in množično išče najlažje poti, poti s čim manj (če že morajo biti) težavami.

Pa še to: pravijo, da v »razvitem svetu« raste težava s pomnjenjem, s spominom, da se slabša stanje možganov… kako se ne bi, ko pa so možgani prav radi tega, da – mislijo, da se s težavami soočajo, jih rešujejo oz. jih vsaj skušajo reševati?!