Je res potrebno možgane spodbuditi, da začnejo »pravilno« razmišljati?!

Pri obravnavanju delovanja možganov, njih temeljnih značilnostih, razlik, nepremostljivih, med delovanjem možganov občosti, in (redkih) posameznikov… sem že marsikatero razlago slišal. Od tiste, da gre za stvar evolucije, in da bo skozi razvoj prišlo do tega, da bodo možgani vseh enako (uspešno) delovali… do tiste, da je možgane potrebno »na pravilen način spodbuditi, k temu, da začnejo pravilno razmišljati«. Kakopak, obe, omenjeni razlagi, kakor tudi vse ostale, njima podobne, so povsem navadna – BEDARIJA, ki niti preprostih dejstev NI ZMOŽNA UPOŠTEVATI! Pa, če se zaustavim pri obeh zapisanih primerih, potem…

Si med čebelami že opazil/a, kjerkoli, kadarkoli, da določene (med njimi) NE nabirajo medu? Da NE letajo k cvetovom, in nanje? Da NE živijo v skupinah? Da se, skratka, izkazujejo povsem drugače od ostalih?!

Da nisi? Prav, tudi nisi mogel/gla, opaziti nečesa, kar – ne obstaja! Namreč za VSE čebele VELJA, da SE IZKAZUJEJO NA POVSEM ENAKE NAČINE, in med njimi, po tem vprašanju (vprašanju izkazovanja) ni bistvenih, vsebinskih razlik. Že res, da so nekatere čebele večje od drugih, in obratno, potemtakem, da so nekatere močnejše, spet druge šibkejše, nekatere hitrejše, druge počasnejše… da nekatere več medu naberejo, druge manj, vendar – VSE letijo, VSE rojijo, VSE nabirajo nektar (in tudi cvetni prah ter vodo), VSE taisti nektar predelujejo v med, VSE… VSE počnejo natanko tiste stvari, ki SO ZNAČILNE ZA ČEBELE, in VSE se izkazujejo ENAKO, kot čebele!

Pomeni, da pri čebelah evolucija NI izkazala nekih omembe vrednih razlik (med posameznimi čebelami oz. v odnosu posamezne čebele do neke povprečne čebele). In katerokoli drugo vrsto boš pogledal/a, pri VSEH boš prišel/šla do identične ugotovitve – VSE posamičnosti določene (neke pač) vrste SE IZKAZUJEJO NA ENAK NAČIN… in je moč razlike opaziti samo takrat, kadar primerjaš posamičnosti RAZLIČNIH vrst!

Da, tu je tisti »keč« - »človeštvo« NI sestav posameznikov iste vrste! In to zmorem trditi ne samo na temelju povsem drugačnih načinov (vrst) mišljenja, ki se izkazujejo (o tem sem že, a ponovim: pri absolutni večini je moč zaznati IZKLJUČNO mišljenje, imenovano konkretno, praktično, dočim je pri posameznikih moč zaznati, poleg omenjenega mišljenja, tudi abstraktno mišljenje, in, zahvaljujoč njemu, kompleksno, celovito mišljenje!), pač pa tudi na temelju spoznanj genetike, spoznanj, ki pričajo o tem, da absolutna večina v svoji (genski) sestavi (zasnovanosti) premore – gene ČLOVEČNJAKOV (med njimi je, zame vsaj, najbolj »zloglasen« gen MCPH1, gen, ki sotvori – s tem tudi sopogojuje zmožnosti mišljenja – čelni reženj možganov, taisti del možganov, torej, ki je »zadolžen« za – abstraktno mišljenje!!!). In ti, taisti geni PRENAŠAJO ZASNOVANOST, s tem tudi opredeljujejo zmožnosti, predvsem zmožnosti na področju, ki je edino zares pomembno, kadar opredeljuješ človeka, bitje, za katero je značilen razum (razumskost), na področju uma in (posledično) čustvovanja! Da – tudi čustvovanje, samo po sebi, je v neposredni odvisnosti od zmožnosti uma, od zmožnosti dojemanja, od zmožnosti torej, ki bodisi omogočajo (pri človeku) celovit vpogled ( = celovito poznavanje, razumevanje) v določeno, katerokoli vsebino, bodisi tega vpogleda NE omogočajo (kot se to izkazuje pri človejakih, bitjih, ki so nezmožna celovitega vpogleda, potemtakem tudi dejanskega razumevanja konkretne vsebine oz. predmeta zapažanja in obravnavanja – kako bom razumel nekaj, če pa tega nečesa ne zmorem videti kot celote, kot seštevka vseh različnosti, iz katerih je sestavljen?!).

Potemtakem – primerjava med tistimi redkimi, ki razumejo (t. im. geniji) in ostalimi NI umestna, saj primerja dve povsem različni vrsti življenja, ob čemer…

Ob čemer človejaki dejansko niso neka vrsta, sama po sebi nastala, pač pa so kombinacija oz. posledica križanja dveh, med seboj ekstremno različnih vrst, nagonske (človečnjak) in razumske (človek)! In so bili tudi telesno (torej po vprašanju izgleda) v preteklosti povsem drugačni, pa so se (prav zaradi križanja, zaradi »mešanja krvi«, s človekom) razvili v NEčokate, NEnizke, NErobate.

Zaključek? Tisto, kar je evolucija imela namen narediti (na določeni stopnji razvoja, za neko konkretno vrsto, katerokoli), to je evolucija ŽE NAREDILA, in je naredila za VSE posamičnosti (znotraj posamičnih vrst) ENAKO!!!!!

Je pa res sledeče: v kolikor me določeno področje NE zanima, v kolikor se na tem področju ne izobražujem (se ne seznanjam s podatki, ki o tem področju govorijo), v kolikor torej o tem področju ničesar ne vem, ali pa vem premalo, potem ne morem delovati razumno, v kolikor se lotim obravnavanja (razreševanja problemov) tega istega področja – o katerem ničesar ne vem!

In je res tudi sledeče: z vsakim izpopolnjevanjem znanja o nekem področju, narašča moja zmožnost pravilnega sklepanja (ugotavljanja, dojemanja, poznavanja) o taistem področju… pa zmorem, posledično (in če se temu področju dovolj posvetim) prihajati tudi do spoznanj, katera v praksi še ne obstajajo!

Pomeni, z drugimi besedami, da je znanje podlaga, je gradivo, s pomočjo katerega zmorem prihajati do pravilnih ugotovitev, vendar je RAZUM tisto temeljno orodje (sredstvo), katero mi omogoča samo razumevanje! Razum (zmožnost razumevanja, zmožnost abstraktnega, kompleksnega mišljenja!), NE znanje samo po sebi!

In, mimogrede – zahvaljujoč javnemu šolstvu je iz generacije v generacijo več znanja (pravilneje: TOZADEVNEGA znanja – kaj ti pomaga sam podatek, če pa ga NE RAZUMEŠ?!) v obtoku, medtem ko se zmožnost razumevanja realnosti NITI ZA KANČEK NE SPREMINJA (pri občosti, kakopak)!!!

Pojdimo sedaj še k drugi trditvi, k trditvi, ki pravi, da »je potrebno možgane na pravilen način spodbuditi, k temu, da začnejo pravilno razmišljati«!

Kaj zmorejo roke? Zmorejo (o)prijemati (se). Dvigovati, nositi, vleči, potiskati. In to tudi počnejo. Tako so namreč zastavljene, in v takšne so se, tekom razvoja, razvile (vendar IZKLJUČNO IZ SVOJE ZASNOVANOSTI, ker mimo nje oziroma povsem drugače od nje NE bi zmogle!), zahvaljujoč konkretnim danostim (razmeram) okolja.

Pomeni, da roke DELAJO to, za kar so zasnovane. In ničesar več. Lahko še tako kriliš z njimi, pa (zgolj) s pomočjo rok NE BOŠ (VZ)LETEL! Lahko pa…

Lahko pa poskusiš, in jih za dlje onemogočiš v njih izkazovanju, jih, preprosto, v določenem položaju pritrdiš (da jim premikanje onemogočiš), in po določenem času boš ugotovil… da so roke NEZMOŽNE opravljati tisto, kar so opravljale prej, da so nezmožne izkazovati se tako, kot naj bi se izkazovale (glede na svojo zasnovanost)!

Če še ne veš: VSE poškodovance, ki dlje časa ležijo (v bolniški postelji), MORAJO ZNOVA (NA)UČITI HODITI ( = uporabljati noge)! In ne vem, čemu bi bilo z rokami drugače, ko pa princip (načela, pravila) delujejo povsod enako, za vse (primerljive) stvari!

Povsem ENAKO je z VSEMI drugimi organi, iz katerih smo sestavljeni, in v kolikor ti organi NE DELUJEJO (v kolikor niso aktivni, v kolikor se ne izkazujejo tako, kot se morajo izkazovati, na temelju svoje zasnovanosti), potem nujno, brezpogojno pride najprej do tega, da SE OKVARIJO, v naslednji fazi pa, preprosto – ODPOVEJO! Jih, v bistvu, ni več (kakopak, še so, v svojih fizičnih podobah, še obstajajo ledvice, jetra… vendar jih NI VEČ v podobi organov, ki naj bi počeli tisto, kar – naj bi počeli!)!!!

Povsem enako velja tudi za možgane! In tako, kot te ledvice ne sprašujejo o tem, kako naj delajo, kaj naj počnejo, tako te tudi možgani ne sprašujejo! In tako, kot ledvice zmorejo delovati izključno v okviru svojih zmožnosti, tako takisto zmorejo možgani! In tako, kot ledvice odpovedo, s časom, v kolikor ne delujejo, tako – bi odpovedali tudi možgani, v kolikor ne bi delovali svoji zasnovanosti primerno!!! Ker pa…

Ker pa tudi možgani občosti delujejo (ni moč reči, da občost ne razmišlja, pač pa je moč trditi, da NE zmore razmišljati pravilno, vsaj ne o njej tujih stvareh, o stvareh, s katerimi se srečuje v njej tujem, človeškem svetu!), ker so aktivni, ni moč trditi o tem, da so odpovedali, in da bi jih bilo potrebno spodbuditi k delovanju (če razmišljajo, potem delujejo!).. in ker so informacije (podatki, potemtakem tudi znanje) dandanes obče dobro, dosegljivo malodane vsakomur… potem je nujno sklepati samo o sledečem:

V kolikor na podlagi istih informacij prihaja do RAZLIČNIH razumevanj, potem MOŽGANI NE DELUJEJO NA ENAK NAČIN, potem možgani niso na enak način zasnovani, potem možgani ne zagotavljajo enakih (z)možnosti!

In če možgani niso na enak način zasnovani, če ne zagotavljajo enakih (z)možnosti – tako kot pri čebelah, ki VSE MISLIJO NA ENAK NAČIN, ki se VSE ENAKO IZKAZUJEJO – potem ti možgani NE PRIPADAJO ISTI VRSTI! In je povsem bebavo pričakovati, da bom pri drugovrstnih možganih (s svojimi prizadevanji, s svojim »spodbujanjem«) dosegel iste rezultate, kot jih dosežem tam, kjer obstaja razumevanje oz. razum!