Težava z
verovanjem ni v tem, ker bi temeljilo na neznanju, pač pa v tem, ker temelji -
na neumnosti!
Sleherno
neznanje UMNE glave ima namreč POTREBO PO UGOTAVLJANJU, in NUJO po zavračanju
slehernih razlag, katerih vsebina ne zmore logično sovpadati z ugotovljenim
(stvarnim, dejanskim). Dočim je pri neumnosti...
Ja, pri
neumnosti je tudi tako, da MORA vedeti, a ker do vedenja ni zmožna dospeti, se
zadovolji s sleherno všečno ji razlago. Pri čemer ji, pozor, umna razlaga NE
MORE biti všečna, ker je, preprosto, ni zmožna dojeti!
In kaj je
lepšega, kot »vedeti«, da te čaka lepše, boljše življenje (pa čeprav tam, nekje
nad puhastimi oblaki), da dokončno nikdar ne boš umrl in da ničesar nisi kriv,
pač pa te, butastega, zgolj »usoda tepe«?!
In ni nič
kaj pametnejši, oni, ki sicer ne veruje v boga (kakor sam pravi), veruje pa, da
so razni pojmi (oblast, ekonomija, družben sistem...) krivi za to, da on,
nezmožen lastno življenje uspešno voditi, “slabo” živi. No, slabo vsaj glede
tega, da bi imel, in imel, še več imel...
Pa pravijo,
da v živalskem, nagonskem svetu ni vere, in verovanja! Kako, za vraga, ne?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar