Obravnava
alkoholizma, in alkoholikov, na način, nakazan v samem naslovu zapisa, je
navaden – larifari! Vsaj po vprašanju zdravljenja…
V
bistvu pri metodah, ki terjajo doživljenjsko izjasnjevanje, opredeljeno v samem
naslovu, ne moremo govoriti o zdravljenju, pač pa zgolj o dresuri, bolje o
predresiranju iz ene navade (pitje alkohola) v drugo (ne pitje alkohola), pa bi
se dalo poreči, da takšna obravnava povsem ustreza »zdravljenju« kroničnih
kožnih težav, povzročenih zaradi okvare jeter, ali ledvic, ali neke žleze, »zdravljenju«,
ki se loteva POSLEDIC (izpuščajev, razjed, vnetij…), ne dospeva pa do samega
VZROKA (do obolelosti enega – ali več – organov, ki pogojuje oziroma povzroča
težave na koži, torej tisti viden, obenem IZKLJUČNO POSLEDIČEN del zdravstvenih
težav)!
»Ne
pijem, sem zdravljen alkoholik« je, BOJDA, psihoterapevtska metoda zdravljenja,
dejansko pa gre pri zadevi IZKLJUČNO za to, da obolelega ZGOLJ OSVOBODI ene
izmed odvisnosti (alkohola), s katero si je lajšal psihične tegobe, oziroma kar
živetje samo po sebi. Kakopak, ker takšno lajšanje ni pravilno izbrano
(alkohol, droga, katerakoli oblika samoslepitve, potemtakem tudi upanje brez
realne podlage, in verovanje, ničesar NE rešujejo, pač pa zgolj omogočajo, vsaj
nekaj časa, relativno mirno, zadovoljno živetje, temelječe na NEvidenju, NEupoštevanju
dejstev!), temveč, nasprotno, celo nove težave poraja, je tudi odprava
alkoholizma pozitivna stvar, četudi sila pomanjkljiva, kajti – takšno predresiranje
se sploh NE LOTEVA razlogov (vzrokov), ki so pripeljali do alkoholizma, kaj
šele, da bi te vzroke odpravilo, ozdravilo! Četudi…
Četudi
se telo, sam organizem, zmore osvoboditi substanc, tudi tistih, ki tvorijo
alkohol, in postati, v odnosu napram njim, neprizadet(o), oziroma, povedano
drugače: telo je moč prečistiti, in takrat, ko je prečiščeno, takrat ne terja
več, ne potrebuje, samo po sebi, tistih tvarin, od katerih je bilo pred
očiščenostjo odvisno! Jih pa, še vedno, potrebuje psiha, v kolikor ni bodisi
(zares) ozdravljena, bodisi predresirana.
In še
nekoliko drugače: alkoholizem je dejansko ozdravljiv, vendar le tam, kjer je
zdravljena oseba razumsko zasnovana, in ji je, kot taki, moč dopovedovati in
dopovedati, jo popeljati do tega, da (s pomočjo RAZUMSKO ZASNOVANEGA terapevta,
kakopak) razčisti s svojo podzavestjo in v njej naloženimi vzroki psihičnega
obolenja, torej tudi alkoholizma. Pomeni…
»Ne
pijem, sem zdravljen alkoholik« = poskusi kozarec, in po vsej verjetnosti boš
znova pil/a.
»Bil/a
sem alkoholik, a sem ozdravljen/a, in sedaj pijem po meri, kadar mi zaprija« =
stanje, ki je realno povsem dosegljivo, in ki zmore povsem udobno, živetju celo
koristno, delovati, v kolikor, kakopak, ozdravljena oseba, po nekih čudnih
naključjih, ponovno ne zapade v psihično obolelost, in jo, ta obolelost, spet
potisne v iskanje »izhodov«, med katerimi se tudi alkohol izkazuje kot –
pogostoma izbran!
Ni komentarjev:
Objavite komentar