Predpostavljajmo, da imam to moč, zmožnost, in načine,
da preprečim oziroma NE DOVOLIM grdega, zla, obenem pa taisto ne samo da vidim,
in gledam, pač pa tudi s prstom ne mignem, da bi uporabil to svojo moč, in
proti slabemu, zlu deloval...
Predpostavljajmo, da sem tiho, ko o meni govorijo, da
sem dober, pošten, pravičen, in da, potemtakem, dovoljujem takšno mišljenje o
sebi... obenem pa, kakor je popreje zapisano, s tem, ko dovoljujem izvajanje
grdega, zlega, v bistvu to grdo in zlo ne samo podpiram, pač pa ga celo
omogočam... pa ne morem biti ne dober, ne pošten, ne pravičen, vsaj zares ne!
Bi mi, v takšnem primeru, upravičeno kdo porekel, da
sem, v najboljšem primeru, hinavec?! Bi, v takšnem primeru, kdo upravičeno
podvomil v mojo dobroto, poštenost, pravičnost... ali pa vsaj v mojo
vsezmožnost (v katero naj bi tudi moja moč preprečitve grdega, zlega sodila)?!
Bi, kako da ne, in bi me tako z vso upravičenostjo
obravnaval, kajti - jaz nisem “bog”, da bi si lahko takšno izkazovanje dovolil!
No, k sreči tudi “bogu” nihče ne more, v ničemer,
oporekati, kajti - kako boš oporekal nečemu, kar ne obstaja?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar