Davi

Davi prav s težavo sem vstal,

pravi smisel jutra sem iskal,

toplo pod odejo je bilo,

meni pa na toplem je lepo…

Ribe že so splavale v dan,

Luna pa odnaša krajec stran,

toplo je najlepše, kar se da,

zlasti ko ogreje se za dva…

Se mi ne vstaja,

tako lepo je pod odejo,

prižeta k meni vsa dehtiš,

in vrele želje mi budiš,

jutro pa vztraja,

in vse bolj ptice pesmi tkejo,

a, kljub temu, počaka dan,

s teboj preveč sem razigran…

Davi bi kar zaustavil čas,

mehko pada pramen tvojih las,

sonce že po vrsti vse budi,

meni se od tebe ne mudi…

Greje, prav prijetno, me objem,

znal bi preživeti dan v njem,

jutro pa nikakor se ne da,

kliče, in iz postelje beza…

Se mi ne vstaja,

tako lepo je pod odejo,

prižeta k meni vsa dehtiš,

in vrele želje mi budiš,

jutro pa vztraja,

in vse bolj ptice pesmi tkejo,

a, kljub temu, počaka dan,

s teboj preveč sem razigran…