Natoči
znova,
spet nebo
se mi temni,
že
izpuhtele
so, do
zadnje, zvezde vse,
mi čaša
nova
morda
voljo razbistri,
misli
vesele
za
trenutek zažive…
Natoči
znova,
so zastale
mi poti,
ni mi
obstati,
ni mi
dihati ta zrak,
ni mi
naslova,
ni
najmanjše mi sledi,
ki
popeljati
znala
bi mi spet korak…
Ko ti
zastane,
ko ne
vidiš več v daljave,
in poti
ni, tiste prave,
da po
njej bi vselej smel,
ti ne
ostane
drugega,
kot počakati,
in
nemoč svojo priznati,
upajoč,
da boš spet jel…
Ni komentarjev:
Objavite komentar