Najprej
dejstvo: človek je edini, med vsemi znanimi podobami živetja, ki, v svojem
zdravem psihofizičnem stanju, razpolaga z enovito zavestjo. Potemtakem, če si
pomagamo z Gausovo krivuljo, s tovrstno zavestjo razpolaga približno 2,1 % t.
im. človeštva.
Kaj je
enovita zavest? To je zavest, ki je, če povsem preprosto zapišem, v enem samem
kosu, je zmožnost sočasnega razpolaganja s številnimi, in predvsem različnimi
informacijami o neki, katerikoli, vsebini. Vsaka vsebina, vsaka stvar se namreč
izkazuje v svojih različnostih, v svojih takih in drugačnih podobah, in čim več
teh različnosti se zmorem, sočasno, zavedati, pravilnejše, objektivnejše je
moje vedenje o vsebini, njeno poznavanje.
Enovita
zavest potemtakem omogoča celovito
zavedanje o neki vsebini, tako zavedanje o samem sebi (o svojih ravnanjih,
izkazovanjih), kakor o vsem ostalem, izven mene nahajajočem se. In čemu je, kot
takšna, temelj razuma? Preprosto: če poznam določeno vsebino z več različnih (njenih)
zornih kotov oz. vidikov, če jo poznam v različnih njenih izkazovanjih… če sem
obenem zmožen vsa ta izkazovanja med seboj povezovati v neko smiselno celoto (in
to lahko počnem le tedaj, kadar se teh različnosti sočasno zavedam), obenem pa
imam zmožnost abstraktnega mišljenja (ob sočasnem zavedanju konkretnega,
realnega sveta!), torej zmožnost predstavljati si nekaj, česar ni pred menoj,
da bi s čutnimi zaznavami ugotavljal… v takšnem primeru se zmorem razumno
izkazovati, se izkazovati v podobah edine dejanske logike (to je tista vrsta
mišljenja, ki se v popolnosti sklada z naravnimi zakonitostmi, in je,
posledično, zaslužna za prepoznavanje sveta, za raznorazna »odkritja«)!
Vsa
nagonska bitja, vključno z absolutno večino t. im. človeštva ( = človejaki,
križanci med nagonskim Neandertalcem in razumskim Homo Sapiensom), NE razpolagajo z enovito zavestjo!
Pomeni, da ima vsako nagonsko bitje le parcialne, delne predstave (spoznanja)
posamičnih vsebin, in da te predstave (spoznanja) med seboj NISO združljive(a)!
Zaradi tega se tudi izkazujejo nagonsko oz. nenačelno, saj vsakokrat v odnosu
do določene vsebine reagirajo v neposredni odvisnosti od okoliščin, znotraj
katerih so se do ene in iste vsebine znašli. Tako da obče izkazovanje, katerega
opredeljujemo kot hinavščino (dvoličnost), v bistvu sploh NI značajsko
pogojeno, pač pa je razlog taistega – v neenoviti zavesti (v necelovitem
zavedanju dejstev)!
Da je
trditev zanesljiva, dokazujem s primeri, ki sem jih doživel (spoznal) ob svojem
(psiho)terapevtskem delu – obolela oseba (iz vrste Homo Sapiens) se je
izkazovala povsem nagonsko, torej nerazumsko, natanko tako, kakor se izkazuje
povprečen (večinski) pripadnik t. im. človeštva: o istih vsebinah je imela RAZLIČNA
mnenja, in, posledično, ravnanja, in so se ta mnenja (ravnanja) gibala od
popolnega zavračanja, do popolnega sprejemanja, v odvisnosti, pač, od
konteksta.
Z
odpravo psihične zakrčenosti se je taisti osebi povrnila enovita zavest,
zmožnost celovitega zavedanja, in samodejno je oblikovala kompleksna, celovita,
objektivna stališča, posledično tudi lasten odnos (do določenih oz. vseh vsebin),
znova se je začela izkazovati z razumnostjo, načelnostjo, tudi odgovornostjo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar