sreda, 31. julij 2019

O mišljenju in »mišljenju«


Mislijo, da mislijo, a celo pri tem – napačno mislijo!

Dekart je vedel, da obstajajo kamni, ki ne mislijo.
Ni vedel, da obstajajo človejaki, ki tudi ne mislijo.
Je pa vedel, da je zanj, in za sleherno drugo razumsko bitje, potemtakem za človeka, razumsko mišljenje tista edina vsebinska kategorija, ki ga opredeljuje, in od vseh ostalih bitij razlikuje!
Od tod njegov »(razumsko) Mislim, torej sem (človek)«!

Bolj kot človejaki »mislijo«, in udejanjajo zaključke svojih »razmišljanj«, bolj idiotsko se svet suče!

Človejaki, in vsa ostala nagonska bitja, so podobni računalnikom. Vsebinsko gledano, kakopak, ne po izgledu. So namreč sprogramirani, s strani narave, in v podobi nagonov, katerih učinkovanj nikdar ne bodo zmogli preseči!
Pravzaprav, če se malček pošalim, so tudi človejaki »umetna inteligenca«, saj jim je vse pametno, s čemer, morda, razpolagajo, dano iz izven, od narave.
In, mimogrede: temeljna značilnost inteligence je zmožnost odločanja, zmožnost izbire med različnimi možnostmi, posledično zmožnost tvorjenja novih okoliščin (tudi lastnega) živetja. In tega človejaki, tega nobena žival, in nobena naprava, ne zmorejo. In nikoli ne bodo zmogli!

Absurd, a bolj kot se človejaki sklicujejo na ugotovitve določenih modrih, bolj se kot bebci izkazujejo! Tako, pač, je, kadar ne razumeš tistega, o čemer govoriš.

Ni komentarjev:

Objavite komentar