Izkušnja
je odločilen dejavnik v procesu dospevanja do ugotovitev. Obstajajo različne
izkušnje v zvezi z neko, katerokoli in vsako, vsebino. Te izkušnje se med seboj
razlikujejo tako zaradi tega, ker se slednja vsebina izkazuje skozi lastna
nasprotja, kakor tudi zaradi tega, ker različni posamezniki v različnih
okoliščinah dospevajo do različnih izkušenj v odnosu do istih vsebin.
Kakopak,
izkušnje delimo tudi na neposredne ( = osebno doživete) in posredne ( =
spoznanja nekih drugih).
Pri razumskem bitju je izkušnja zgolj EDEN IZMED VIROV
dospevanja do (spo)znanja! Razumsko bitje namreč zmore zavedanje
različnih (med seboj tudi nasprotujočih, izključujočih se) izkušenj, in šele na
(po)iskanju stičnih točk teh (različnih) izkušenj dospe(va) do
spoznanja, obenem pa razumsko bitje POTREBUJE preveriti verodostojnost
spoznanja in to preverko izvaja prav skozi različnost izkušenj (o enih in istih
vsebinah). Z drugimi besedami: več kot je izkušenj (spoznanj) o neki vsebini,
objektivnejše je spoznanje o njej.
Pri nagonskem bitju, torej tudi pri
človejakih, je izkušnja že KONČNO
SPOZNANJE! Zaradi tega se nagonska bitja, ki ne razpolagajo z enovito
zavestjo, izkazujejo z različnimi »resnicami«
o enih in istih vsebinah, in so te »resnice« v neposredni odvisnosti od
okoliščin, v okviru katerih so nastale. Tako se NOBENO nagonsko bitje niti s
samim seboj ne more zmeniti o določeni, katerikoli vsebini (ne zmore oblikovati
poenotenega mnenja, mnenja, ki bi bilo trajno, načelno, in bi kot tako vzdržalo
skozi čas), pač pa se izkazuje z različnimi (tudi povsem kontradiktornimi)
mnenji o posamičnih zadevah (obče znana nenačelnost), in je še manj možnosti za
to, da bi se nagonska bitja zmogla med seboj uskladiti o posamičnih vsebinah.
Zapisano
je moč ugotoviti tudi skozi odnos posameznikov (razumskih in/ali nagonskih) do
povsem praktičnih zadev. Tako, denimo, nagonsko bitje v odnosu do znanosti daje
prednost OSEBNI izkušnji, in ga lahko znanost prepriča šele takrat, kadar
svoja dognanja ponuja v podobi neke svoje uporabnosti (banalen primer: ko
je letalo že zgrajeno in ko že leti, takrat tudi nagonsko bitje verjame znanosti
in njeni ugotovitvi leteče naprave… še bolje: ko že obstajajo posnetki okrogle
Zemlje, takrat tudi nagonsko bitje zmore verjeti glede oblike našega planeta),
dočim razumskemu bitju znanstvena dognanja ustrezajo v primeru, ko so – logično
sprejemljiva (pomeni, da razumsko bitje sploh NE potrebuje nekega končnega
izdelka, neke naprave, da bi dopustilo možnost njenega delovanja, pač pa mu
zadošča poznavanje posamičnih elementov, ki povezani v celoto tvorijo spoznanje,
in njih logična vzdržnost oz. sprejemljivost)!
Tudi v
odnosu do povsem nasprotnih vsebin, kot je znanost, denimo do različnih
verovanj, se izkazuje način »spoznavanja resnic(e)« s strani nagonskih bitij.
In so te »resnice« odvisne predvsem (če ne izključno) od mnenj okolja, v
katerem takšno, nagonsko bitje živi. Po sistemu
kar-se-janezek-nauči-to-janez-zna. Zaradi različnih okolij so tudi »resnice« o
enih in istih stvareh pri nagonskih bitjih RAZLIČNE, in je vsem skupna ena sama
lastnost – VSE PO VRSTI SO DALEČ OD RESNIC(E)!
Zaradi
takšne razlike v postopku spoznavanja sveta so nagonska bitja »obsojena« na
to, da morajo VEROVATI v resničnost svojih »spoznanj« (in le-ta še zdaleč ne
ustrezajo objektivnim dejstvom!), dočim zmore razumsko bitje sprejeti kot
resnično slednjo LOGIČNO VZDRŽNO trditev (in jo sprejme po tem, ko jo
izkustveno preveri oz. jo preveri v primerjavi s svojimi že oblikovanimi
spoznanji).
Ko bi
bilo odvisno zgolj od nagonskih bitij, takrat – znanosti sploh bilo ne bi! Ne
bi bilo ene same ugotovitve, katero bi bilo moč vsakomur dokazati, predvsem pa –
resnica o znanosti ni skladna z občim njenim pojmovanjem, kajti celo znanost NE
more dokazati slednje svoje trditve, lahko
pa dokaže logično vzdržnost postavljenih trditev (banalen primer:
pravilnosti izračunov oz. ocen temperature Sonca NI moč dokazati, saj ne
obstaja material, ki bi to temperaturo vzdržal, in s pomočjo katerega bi se jo
dalo izmeriti… z drugimi besedami to pomeni, da znanost ugotovitve oblikuje
tako na neposreden način oz. neposredno izkustveno, kakor tudi na posreden
način, na temelju logičnega predvidevanja).
Ni komentarjev:
Objavite komentar