Rdeča smola

Ko dan preda se smoli,

je smolnato vse,

še tisto, kar nikoli

z zatikanjem ne gre,

le išče, da zapleta,

zaplete kar se da,

nenehno si obeta,

da zruši te na tla…

Se mi je že mudilo,

da bi domov dospel,

za dnevno razvedrilo

načrte sem imel,

me draga je čakala,

je sladka kakor med,

se skupaj bi podala

v sladkosti poletet…

Poganjal sem pedala,

pritiskal kakor nor,

usoda pa mi dala

le rdeč je semafor,

sem stokrat se ustavil,

in stokrat dan preklel,

nazadnje, kaj bi pravil,

v rdečo poletel…

V smoli dan uspešen

je bil, priznam, ni kaj,

je moj prestopek grešen

ustavil policaj,

»A vi pa kar čez rdeče,«

je, mrko, zarohnel,

ko z želje koprneče

ventilčka mi je snel…

Da bi še bolje štekal,

da je na rdeče greh,

mi kazen je usekal,

zbudil obup v očeh,

zakuhal mi je sranje,

povečal mi skrbi,

se negativno stanje

že dolgo me drži…

Številke so rdeče,

rdeč je semafor,

obresti bremeneče

bom plačeval kot nor,

od jeze bi kar tulil,

a nisem, šment nazaj,

dodatno le ožulil

bi strog me policaj…

Uspel sem se držati,

in nisem prekipel,

v zapor bi znal me dati,

da tam bi odsedel,

tolažba prav je vsaka,

še lepa je bila:

Doma me draga čaka,

da se z menoj crklja…

Ko, končno, mi uspelo

dospeti je domov,

od želje je kipelo,

in dvigalo pokrov,

se smola bo stopila,

predolgo me drži,

saj zdajci moja mila

me vzame v dlani…

Ne bom zdaj tu razlagal,

le tole ti povem:

Objem bo njen pomagal,

odtegne me skrbem,

krog mene se ovije,

raketa poleti,

v srečo dan zavije,

prav vse lepo se zdi…

Kakopak, sedaj pomisliš: »Blagor njemu! Dan se mu je v smolo zastavil, ampak na koncu se je vse  izteklo tako, kot je prav!« Ampak, veš…

Bila doma je, draga,

u, seksi je zelo,

a kaj mi to pomaga,

ne bo čez smolo šlo,

pa, kot da bi polila

z ledeno me vodo,

je skrušeno dahnila:

»Mi rdeče je prišlo…«

Rdeča, smola rdeča,

semafor, račun, in ti,

se nesreča veča,

kakor klop se me drži,

nič ne pomaga,

ko srečaš vraga,

in ta nesreče tvoje je hudo željan…

Rdeča, smola rdeča,

kdo si rdeče sploh želi,

želja koprneča

se v jezo spremeni,

boleče noro

gre vse v maloro,

prava umetnost preživeti je tak dan!