Ostajaš

Pred leti poljane tudi zate so žarele,

odete v Sonca radost, in pomladi spev,

in ptice so tudi tebi svoje pesmi pele,

pred leti, pred leti še lahko sem te objel…

Mineva prav vse, in, žal, minilo vse je zate,

prav nič več, nič danega ti ni več doživet,

ostajaš v trenutkih, v katerih mislim nate,

ostajaš v podobah, ki gradile so mi svet…

Vselej ostajaš, v meni si in zame,

vedno podajaš se na pot z menoj,

čas je nemočen, nikdar te ne vzame,

kjerkoli že sem, vselej tam obraz je tvoj,

vselej ostajaš, vselej zame in z menoj…

Še pomnim premnoge tvoje slike, in besede,

še pomnim, in dokler bom, te v sebi bom imel,

četudi postanejo podobe, s časom, blede,

ostajaš, vse do tedaj, ko sam bom izgorel…

Vselej ostajaš, v meni si in zame,

vedno podajaš se na pot z menoj,

čas je nemočen, nikdar te ne vzame,

kjerkoli že sem, vselej tam obraz je tvoj,

vselej ostajaš, vselej zame in z menoj…