Pivo pa hladi

So plameni že razdali

svoje želje in moči,

pa bolj drobno zaplesali,

ravno prav, da se vrti,

pujsek se na kol opira,

polt pa mu lepo rjavi,

da vročina ne nervira,

tu je pivo, ki hladi…

Paradižnik in čebula,

feferon, da izostri,

malo sira, ki obula

ga slanica v skorjo ni,

za nameček bučno olje,

da malenkost zamasti,

in, za pravo mero volje,

tu je pivo, ki hladi…

Prav počasi je vrteče,

a vse bolj in bolj diši,

pujsek vse bolj popečeno se smeji,

slina se v potokih vleče,

in hrustljavo svet se zdi,

vselej je pri roki pivo, ki hladi…

Prav vse lepo enkrat mine,

ker mu čas naklonjen ni,

so ostale le drobtine,

se žerjavica gasi,

pujsek že črevesje greje,

pivo še naprej hladi,

Lojz pa se neumno smeje,

ko pijan na tleh leži…

Prav počasi je vrteče,

vse se enkrat odvrti,

in celo za pujse ni neskončnosti,

tudi njim umanjka sreče,

ko, obrane do kosti,

jih poplakne čas, in pivo, ki hladi…