Franček Kokodrilček

Nekoč živel je Franček Kokodrilček,

majhna duša, gromozanski glad,

pogostoma povešal je svoj rilček,

če bilo ni kot bi rad,

prepričan, da bi moralo vse biti

tako, kot sam si zase je želel,

a kaj, ko svet krog Frančekove riti

se ni in ni vrtel!

Zapijal Franček svoje je obupe,

in v Lojzi razočaranja tešil,

pa mladih frančkov je spočel na kupe,

in z njimi svet si priredil,

tako dandanes frančki mrgolijo,

in prav vsak gleda le na svojo rit,

bi boljše radi, a prav vse skazijo,

pa vsepovsod je njihov šit!

Franček do frančka, sami kokodrili,

povsod čeljusti, vsaka le hlasta,

kar niso žrli, so ugonobili,

ker kokodrilček drugega ne zna,

franček do frančka, je nevzdržno stanje,

in prav vsak zase bi obilje rad,

povsod je frančkov kokodrilčkov sranje,

povsod krog frančkov gnilega je smrad…