Ko že
pišem o predmetni krivulji, potem zapišem tudi to, da je – povsem zgrešeno
igračkanje. Krivulja naj bi namreč ugotavljala količino razumskosti
(zmožnosti razumevanja), ob čemer razumevanja, preprosto, ni moč na tak način
obravnavati!
Znanje
je moč meriti količinsko, kajti je razlika med količino informacij oz. podatkov
( = v širšem pomenu znanja) s katerimi nekdo razpolaga in na njih osnovi ve
(razpolaga z znanjem) o nečem, pa – več kot je podatkov, s katerimi razpolagaš,
večje je (načeloma) tvoje znanje.
Tudi
spretnost (vključujoč mišljenjsko) je moč količinsko ugotavljati, kajti tudi ta
je odvisna od količine znanja (več kot je postopkov, katere obvladam pri
izdelavi neke zadeve, spretneje zmorem zadevo opraviti), in, kakopak, od
količine predhodnega izvajanja (večkrat ko nekaj počnem, bolj tekoče naj bi mi
početje šlo).
Z
razumevanjem (razumskostjo) pa je podobno kakor z mokroto vode – voda je mokra,
in ne more biti bolj ali manj mokra od tega, kakršna je. Kadar razumeš, takrat
razumeš, takrat so ti razumljivi tako (posamezni) sklopi določene celote,
kakor, posledično, celota sama.
Ne
obstaja stanje, v okviru katerega lahko razumeš celoto, v kolikor ne razumeš
njenih sklopov! In obratno – v kolikor ti sklopi ne povzročajo težav, potem
tudi s tvojo zmožnostjo razumevanja celote ni nič narobe! Obenem…
Gaussova
krivulja vrednost 100 (povprečje) uporablja kot izhodiščno točko, v odnosu do
katere ugotavlja vsa ostala stanja. In ta izhodiščna točka je, kakor na
tehtnici, dejansko enaka stanju 0 (nič), potemtakem stanju nič
razumskosti. Zdaj pa takole: če je
že izhodišče ( = povprečje) enako nič (razumskosti), kako sploh lahko obstaja
stanje, v katerem je še manj (razumskosti) kot nič?! V naravi
takšnih stanj namreč ni, pač pa so vsa negativna števila zgolj izmislek,
matematični, in s tem izmislekom lahko, na Gaussovi krivulji, ugotavljamo zgolj
umsko defektnost (ne pa količine razumskosti) in v bistvu vse vrednosti manjše
od 100 o njej govorijo. Obenem…
V
kolikor vrednost 100 ugotavlja nič razumskosti, potem v bistvu ugotavlja zgolj
pamet kot tako (pamet = preprost, konkreten, praktičen način mišljenja), z njo
pa razpolagajo tudi (vse) živali. In je, absurd, vrednost 100 izkaz
mišljenjskih zmožnosti, s katerimi načeloma razpolaga tudi ves živalski svet
(pamet je namreč zmožnost uspešnega soočanja z okoliščinami, znotraj katerih se
znajdeš, in v kolikor živali te zmožnosti ne bi imele, bi izumrle).
Kakor
voda ne more biti bolj ali manj mokra (od tega, kolikor je), tako tudi ni
moč bolj ali manj razume(va)ti oziroma, če bolj natančno zapišem – ne obstaja
večja ali manjša zmožnost razumevanja, pač pa obstaja le zmožnost razumevanja
in njeno nasprotje, nezmožnost (razumevanja)! Vse ostalo pa je zgolj posledica
večje (manjše) količine znanja (informacij, podatkov) in spretnosti (ukvarjanja
z določeno zadevo).
Če še
drugače zapišem: le 4 % celotnega človeštva razpolaga z zmožnostjo abstraktnega
mišljenja, pri čemer se polovica teh odstotkov nahaja na levi strani Gaussove
krivulje (posamezniki, ki živijo v blodnjah = umobolni = zmožni abstraktnega
mišljenja, a nezmožni sočasnega zavedanja realnosti). In zmožnost abstraktnega
mišljenja je, ob celovitem zavedanju ( = enoviti zavesti) predpogoj razuma
(razumskosti)! Potemtakem Gaussova krivulja sočasno (in po enakih merilih)
razporeja (med seboj primerja) 98 % tistih, ki z razumom NE razpolagajo, in
(dobra) 2 % tistih, ki zmorejo razumevati, ker so – razumska bitja!
Dodatno:
ko govorim o zmožnosti abstraktnega mišljenja, takrat imam v mislih
izkazovanje, ki se odvija v okviru naravnih danosti (zmožnosti) posameznika, in
ne izkazovanje, do katerega posameznik dospe s pomočjo blodnje porajajočih
sredstev (droge) ali pa v izjemnih okoliščinah (v kakršnih se, npr., porodi t.
im. fatamorgana).
Ni komentarjev:
Objavite komentar