Kamen varno pristal na tleh

Mala in jaz sva danes Tiso peljala na cepljenje, proti steklini…

 

Priznam, že nekaj dni sem se bal tega »podviga«. Na eni strani Mala, kateri se komajda kaj da dopovedati, še huje, najraje počne prav nasprotno od želenega, mojega, seveda, in Tisa, »moja« psička, katere kot bojda nekakšen tiran niti toliko nisem hotel zdresirati (ubiti njen značaj, njeno voljo, ne nazadnje njeno pravico, da čim bolj sebi primerno živi svoje pasje življenje), da bi me vsaj v osnovnem ubogala…

 

Najprej sem šel z Malo po avto. In, kakopak, v garaži pripni Drisko na njen stolček, pa avto pred vhod na dvorišče, odpni Malo, skupaj na dvorišče, spravi Tara v kuhinjo (kjer bo v miru, in brez potepanja, pričakal našo vrnitev), pripni Tiso pa – najprej Tisa »hop«, in je že lepo nameščena na zadnjem sedežu, potem še Malo, da jo pripnem v Tisini neposredni soseščini…

 

Ju je zanimivo videti, ko druga ob drugi sedita – Mala je mala, ni kaj, Tisa, mešanka med kraškim in nemškim ovčarjem pa… zadošča, da se malo podrgne ob Malo, pa se le-ta že na tleh znajde, čeprav…

 

Je dobro, izjemno dobro bitje, ta, »moja« Tisa, česa vsega Mali ne pusti početi. Lahko ji šari po posodi s hrano, in se bo uvidevno umaknila, vleče za rep, jo objema, se naslanja nanjo… če jo strast zagrabi, Malo, pa jo pocuka, Tisa samo zacvili in »zbriše« na varno razdaljo… in enkrat samkrat ni ne zarenčala, na Malo, kaj šele, da bi ji zobe pokazala, ali na kakršenkoli drug način neko agresivnost izkazala… (na Tara moram paziti, kadar mu je Mala blizu).

 

Kakorkoli že, uspeli smo se pripeljati do veterinarske bolnišnice, in tam obratno – najprej Malo iz avtomobila, nato še Tiso.

Mala ni pretirano navdušena nad tujci, in nad neznanimi ji prostori. In se je začela jokat, ko smo vstopili v bolnišnico. Pa sem poprosil veterinarja, in je ljubeznivo prošnji ugodil, če lahko Tiso kar zunaj cepi. Zunaj pa… Tisa bi v eno smer, sledeč nekim vonjavam, Mala pa, kakopak, v drugo, in ne ene, ne druge ne upam spustiti brez nadzora, pa…

 

Lahko bi opisoval, dogajanje, trajajoče nekih dvajset minut (dokler je prišel veterinar, pa potem, da je v knjižico podatke o cepljenju vpisal, pa z računom prišel, in, na koncu, z vračilom denarja), a bom raje skrajšal. In izpovedal takole: na mojo srečo je moč vsaj Tisi nekaj malega dopovedat…

 

Ko smo se vrnili domov, in je bila dogodivščina že na poti v pozabo, se mi je odvalil velik kamen. Tisa cepljena, in vsi smo to preživeli!