Na
začetku je bila tišina.
Tudi na
koncu bo,
Sleherna
rja izpuhti, v nič, ko nima več česa razžreti.
Narava
že ve, čemu je nekaterim dala nebo, drugim pa blato.
Znajti
se na tleh, ni nobena umetnost, pobrati se…
Še
najmočnejša razkužila določenih nikoli ne razkužijo.
Odslej –
ko podam roko, gledam, da se ne umažem!
Ni komentarjev:
Objavite komentar