Še mi je ostalo…

Imel sem veliko, in mi je ostalo,

dovolj, za življenje, morda celo dve,

že res, da je takšno, da rado bi žgalo,

a kjer ni praznine, drugače ne gre…

 

Imel sem veliko, čeprav sem razdajal,

ne da bi ob tem me bilo kanček manj,

zdaj bom se, počasi, v zaton svoj podajal,

brez nekih posebnih želja, in snovanj…

 

Imel sem veliko, in mi je ostalo,

tega pa prav zlahka ne grem več dajat,

ker nočem, da v nekih smeteh bi končalo,

le kaj bi o vrednem nevreden smel znat…

 

Imel sem veliko, in zid sem postavil,

v neskončnost je trden, in ne popusti,

ne bo več mi s tem, kar imam, onegavil,

nekdo, pač, kdorkoli, ki vreden me ni…

 

Imel sem veliko, in mi je ostalo,

a tistemu le, ki sme zret mi v obraz,

ne da bi pogled v bežanje mu gnalo,

in znal bo iskrenost nuditi v dokaz…

 

Imel sem veliko, in večkrat spoznaval,

kako to, kar dajem, v blatu konča,

po novem zvečine zaman bo postaval

pred vrati do duše mi, in do srca…