Epigrami kar tako…

Moj dom je tam, kjer so ljudje,

kjer duša sega v globine,

tam, kjer nečisto ni srce,

da z njim v prekletstvo vse premine.

 

 

Imel sem rad, pa še kako,

odeval v zvezde sem vse dni,

a prebudilo se je zlo,

ki srečno ni, če ne skazi.

 

 

Brezdušni, glavno zlo sveta,

le hlad sebičen, brez srca,

nevredni sonca, in neba,

v njih neskončna je tema.