ponedeljek, 15. april 2024

Razmišljanje iz kota – »slabosti mlade demokracije«…

Mnogokrat je poslušati, ko razkrijejo določene svinjarije v družbenem dogajanju, o »slabostih mlade demokracije«, češ da imamo prekratek čas demokratično ureditev, pa se moramo še marsičesa naučiti, in predvsem – dostojnega sobivanja…
 
Kot prvo – v kolikor me spomin ne vara, je bila tudi v prejšnji državi skupščina, in so bili referendumi, predvsem pa je bilo »delavsko samoupravljanje«, in v njegovih okvirih razni sindikati ter delavski sveti. Potemtakem ni bilo nekoč, po formalni plati, prav nič manj demokracije, kot jo je danes, in tudi sistem odločanja, roko na srce, ni bil prav nič drugačen, kot je danes, ko tisti »zgoraj« odločajo malodane o vsem, ter le po tistem povprašajo, za kar si odgovornosti ne upajo prevzeti. Potemtakem niti »nismo« tako »mlada demokracija«…
 
Kakorkoli že, pojasnjevanje obstoječih svinjarij, in svinjanj, s starostjo nekega (družbenega) sistema je – popolna BEDARIJA, ki priča samo o tem, da tisti, ki tako pojasnjujejo, in oni, ki pojasnilom verjamejo, niso nič drugega kot – popolni bebci! Povsem nerazumevajoča, tupasta, nagonska bitja…
 
Poglej, ameriška demokracija bojda ni več mlada, še zdaleč ne, ne nazadnje imajo butasti arogantneži v Združenih državah svoj sistem za »zibel demokracije« (saj ne vem, bi jim koristilo, ko bi vsaj malo vedeli o zgodovini, denimo o senatu v antični Grčiji, pa o dogovarjanju, denimo, v Karantaniji – prepričan sem, da bi bilo tudi drugod po svetu moč najti podobne primere?!), a kljub temu – laži, goljufij, kraj, daj-dam sistema, podkupovanja… kolikor hočeš, še več, tam vedo, da »je moč z denarjem kupiti vse« (uboga vse-svetovna nagonska, nemoralna bitja!), pa se da, za ustrezen znesek, posameznika(e) tudi trajno odpraviti… Pomeni, da čas trajanja nekega sistema, njegova mladost ali starost, niti slučajno ne vpliva na njegovo podobo, na izkazovanja tistih, ki ta sistem (so)tvorijo! Ne, ne vpliva, pač pa vpliva nekaj drugega…
 
Še vsaka žival, nagonsko bitje, bo, ko se znajde pri koritu, najprej zase poskrbela, in šele ko se bo nasitila, bo, morda, tudi drugim odstopila, vendar praviloma »svojim«, torej tistim, od katerih ima (ali pa jih pričakuje) določene koristi. VSAKA žival!
 
»Človeštvo« je potomstvo križanja med nagonskim bitjem, Neandertalcem, in človekom, Homo Sapiensom. Neandertalcu uradno pravijo tudi človečnjak, čeprav bi bilo resnici ustreznejše, glede na to, da je (bil) »bratranec« šimpanza, ko bi ga imenovali z besedo opičnjak. Narava pa je »čudna« zadeva, vedno tako naredi, da pri križanju dveh vrst prevladujejo – značilnosti nižje razvite! Vedno, enega samega primera ni, ki bi drugače izkazoval.
 
Res je, navzven se je potomstvo spremenilo. Iz nižje rasti se je višja pojavila (zlasti za podalpski svet, pra-domovino Neandertalca, je značilna nižja rast, in tudi uradni, statistični kazalci bi utegnili pričati o tem, da je bila povprečna višina, denimo v Deželi, pred nastankom skupne južnoslovanske države, krepko nižja, kot kasneje… ko so se začeli geni mešati, in so »južnjaki« k višini pridodali), iz čokatosti je nastala, bolj ali manj, slokost (čeprav obstaja nenehen »boj« z debelostjo, in je prav za »zibel demokracije« značilna nenehna rast »močnejših«, potemtakem debelih…), čelo se je nekoliko privzdignilo… vse to je res, a je dejstvo tudi to, da pa se po vsebinski plati nobena omembe vredna sprememba ni pripetila – bitja so, še vedno, ostala nagonska, NErazumska, prilagajajoča se okoliščinam (»izrabi sleherno priložnost« in podobne manire, predvsem v lastno korist izkazujoče se), predvsem pa, v nenehnem boju za obstanek, v prvi vrsti nase zroča, potemtakem v osnovi tudi – sebična!
Da, »vsakogar« moti neko bogastvo, a le takrat, kadar se v rokah nekoga drugega nahaja, medtem ko bi mu bilo v njegovih še kako ljubo.
 
NE, nikakor ni starost nekega sistema tisto, kar obnašanje pogojuje, daleč od tega, le – vsako nagonsko bitje bo ob polnem koritu najprej zase poskrbelo! In kadar niti enovite zavesti ni, takrat se porodi tudi vprašanje, koliko si sploh zmožen zavedati se, dolgoročno gledano, lastnih ravnanj, koliko si sploh »družbeno opravilno sposoben«, koliko si sploh zmožen nositi kakršnokoli odgovornost. Domnevam, da je odgovor »nič«, in morda, ta odgovor, pojasnjuje tudi to, čemu po vseh letih kraj, goljufij in ostalih nečednosti nihče zares ne odgovarja, vsaj dejansko ne odgovarja (ker »zapor« v slogu vsakodnevnega igranja tenisa in prostih vikendov, ali pa odgovornost v slogu političnega napredovanja – vse to lahko pomiri samo – bebce!).
 
Dokler bodo na planetu, v tozadevno človekovem svetu, prevladovala nagonska, nerazumska, nenačelna (potemtakem tudi nemoralna!) bitja, do takrat… bo moč poslušati veleNEumne razlage, in do takrat bo moč ugotavljati ene in iste svinjarije, samo modificirane, v načinih in sredstvih izvajanja, vsebinsko pa popolnoma enake vsem poprejšnjim. Temeljni cilj, celo »smisel« živetja ubogih na duhu je namreč tisti »da mi je lepo, ali vsaj čim lepše«…
Pardon, dolžan sem dopolnitev, pa četudi v podobi popravka: v anketah namreč ugotavljajo »visoko razvitost razvitega duha«, ko na vprašanje o temeljnih ciljih živetja prejemajo odgovore dobra služba, hiša, družina, otroci. Vsekakor, »velika razlika« v odnosu do preostalega nagonskega sveta…

Ni komentarjev:

Objavite komentar