Za
menoj je lep, sijoč teden. Že res, da je Mala velikokrat skušala vzdržljivost
mojih živcev, in je res, da me je, dan za dnem in vsak dan dodobra izčrpala, a
je res tudi to, da sva čas preživela v iskrenosti, čistosti, toplini, kakršna
še zdaleč ni običajna za ta preklet planet, in še bolj prekleto živalsko
sebičnost na njem, preživela sva v dejanskem imeti-rad-drugega…
… daleč
stran od pokvarjenosti, sprijenosti, smradu, govna, in so bile svinje prisotne
samo v mojih preklinjanjih. K sreči Mala še ničesar ne ve, o teh svinjah, a bo,
na žalost, še prehitro izvedela, veliko in krepko preveč. Upam samo, da tudi
sama ne postane ena izmed njih…
… pa ne
radi tega, ker bi me to do konca potolklo, ne, ne radi tega, pač pa – v
predobro bitje je zasnovana, Mala, da bi drugim življenja uničevala, in da bi,
kot svinja, v lastnem govnu, in v govnu sebi sorodnih svinj, končala. Nevredna
drugačnega.
Da, za
menoj, pravzaprav za nama, je lep teden, in komaj čakam, da mi, naslednjič,
spet steče v objem. Pri meni živi povsem drugačen svet, kot ga spoznava sicer.
Pravijo vsaj tako, da je na deželi zrak čist, čeprav… tudi na deželi je
rilčastih, kolikor želiš, pravzaprav le-ti prevladujejo na svetu
»oportunistov«, brezhrbteničarjev, sluzavcev, pač, tistih, ki se, v odsotnosti
načel in etičnosti, nenehno prilagajajo, ugodju lastnih zadnjic primerno. A na
najinem bregu tovrstni nimajo domovinske pravice. Še oba cucka sta boljša od
njih.
Danes
ni hotela stran. In je bilo hudo njej, in je bilo hudo meni, ko sem jo
prepričeval, da morava na pot. In se je tudi med potjo jokala, češ da ne želi
iti. In mi je zamerila, to, da sem jo odpeljal, tako mi je zamerila, da mi niti
pomahati ni hotela v slovo.
Ne vem,
upam, da se sedaj bolje počuti, zase vem, da mi je radi doživetega, še vedno,
samo še dodatno hudo.
PREKLETA
GOVNA!
Da,
očitno ji je bilo s tato všeč. Tata je namreč edini na tem svinjskem planetu,
ki je, ko je Malo z njim, štiriindvajset ur na dan v njeni »službi«, edini, ki
se izključno njej posveča! Edini! Niti minute televizijskega programa, nekega
telefonarjenja, niti minute druženja, s komerkoli, razen z njo, kaj šele z
govni dvonogimi! PREKLETA GOVNA, še svinje, štirinoge, so čistejša bitja od
njih!
In
potem naj bi se čudil raznim brejvikom?! Ne, ne, nikakor, ko ne bi dejstev
poznal, bi se čudil kvečjemu temu, da zmore silno drekovje povsem nemoteno
obstajati, čeprav si obstajanja ne zasluži!
P.S.
Povprečnež,
nikar si ne domišljaj, da razumeš to ali katerokoli drugo moje zapisovanje, kajti
– dokler ne poznaš razmišljanj, čustvovanj, posledično tudi vrednotenj človeka
(in tega ne boš nikoli poznal, NIKOLI!), do takrat tudi razumeti ne zmoreš…
razen »po svoje«, skladno lastni ne-umnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar